Do diplome v Ljubljani sedemkrat dražje kot v Mariboru

ŠOS: »Razlika kaže na večje apetite ljubljanske univerze po pridobivanju sredstev od študentov.«

Objavljeno
12. junij 2016 21.59
Študentke pred univerzo 11.septembra 2015 [Ljubljana,Kongresni trg,študentje,univerze,Univerza v Ljubljani]
Tina Kristan
Tina Kristan

Ljubljana – Znanje so pridobivali na eni izmed treh javnih univerz v državi, kjer je študij, poudarjajo odgovorni, brezplačen. Študij želijo končati nekaj let po zadnjem opravljenem izpitu, statusa študenta nimajo več. Zato morajo na Univerzi v Ljubljani plačati 700 evrov, v Mariboru pa le 100.

V prihodnjih mesecih bo izobraževanje končalo več nekdanjih študentov kot lani ali prejšnja leta. Novela zakona izpred dvanajstih let namreč predpisuje, da lahko na predbolonjskih programih diplomirajo, magistrirajo in doktorirajo le še do konca septembra. Druge priložnosti ne bo. Ker nimajo več statusa študenta, morajo za diplomsko delo in njegov zagovor plačati. To stane na članicah ljubljanske univerze dobrih 620 evrov, primorske 410, medtem ko na mariborski univerzi zagovor za nekdanje redne študente ni plačljiv. Stroške, a le v višini dobrih 78 evrov, imajo samo s prijavo teme.

Prav tako se razlikujejo cene obvezne prošnje za nadaljevanje študija. Če posameznik nima več statusa vsaj dve leti, mora v Ljubljani plačati 85 evrov, na Primorskem pa 47. Če ni študent že več kot deset let, pa so ti stroški še višji: v Ljubljani 168 evrov, na Primorskem kar 233. V Mariboru stane prošnja samo dobrih 18 evrov, oddati pa jo morajo le tisti, ki so prekinili študij še pred vpisom v zadnji letnik.

Zakaj se na javnih univerzah, ki so vse financirane iz proračuna, cene tako razlikujejo? Da lahko posameznik brez statusa diplomira, stane v Ljubljani sedemkrat več kot v Mariboru in slabo tretjino več kot na Primorskem.

Krivo število zaposlenih?

»Vsaka univerza pripravlja cenike avtonomno,« se glasi prvi stavek odgovora Janeza Hribarja, predsednika upravnega odbora ljubljanske univerze. Ceniki so sestavljeni na podlagi predlogov članic, na koncu ga sprejme upravni odbor. »S soglasjem študentskih svetov članic univerze,« dodaja Hribar. Odziv na ta odgovor smo želeli slišati od predsednika študentskega sveta ljubljanske univerze Jana Kukovca, a nam v enem tednu ni odgovoril.

Stroški, povezani z zaključevanjem študija po predbolonjskih programih, so po Hribarjevih besedah »določeni glede na število zaposlenih, vključenih v proces dokončanja študija«. Koliko zaposlenih konkretno je na članicah ljubljanske univerze vključenih v ta proces? To je različno od članice do članice, od programa do programa, od opravljenih in neopravljenih obveznosti, od pogojev dokončanja, stanja diplomskega dela do obravnav vsakega posameznika v organih članic, urejanja vpisov ocen, podpisov izvajalcev oziroma naslednikov (v primeru upokojitve, smrti in podobno), so naštevali na univerzi, sporočili pa niso niti približne številke.

Spodbujanje rednega opravljanja obveznosti

Številke nismo dobili niti s primorske univerze, zato tudi nismo izvedeli, zakaj se število zaposlenih, vključenih v proces zaključevanja študija, po univerzah tako razlikuje. Je pa tudi na primorski univerzi cenik, trdijo, narejen na podlagi povprečnih stroškov dela in blaga za izvedbo posamezne storitve.

Drugače je na mariborski univerzi, kjer so začeli zaračunavati prijavo teme zaključnega dela šele oktobra 2014. Stane, kot je zapisano, 78 evrov, kar je nekajkrat manj kot zagovor na ljubljanski in primorski univerzi. Cilj tega ukrepa je bil, trdijo, spodbujanje bolonjskih študentov, da redno opravijo obveznosti – da prijavijo temo v semestru, ko imajo diplomsko delo v predmetniku. To je zdaj sicer strošek tudi nekdanjih študentov predbolonjskih programov. Je pa ta prihodek namenjen le pokrivanju administrativnega dela in je »kot takšen prej simbolne narave, kot da bi odražal stroške, ki jih imajo fakultete zaradi vključenih v postopke zaključevanja študija«. Ko so na mariborski univerzi določali ceno, so imeli v mislih, da je mentoriranje posredna obveznost učiteljev in kot takšna na rednem študiju ni dodatno plačana. Priznavajo pa, da imajo zaradi povečanega obsega dela zaposlenih zdaj težave.

Vsi ne zaračunavajo stroškov?

Ceniki so informativne narave, pravi Hribar. »Z gotovostjo lahko trdim, da vseh stroškov ne zaračunava ljubljanska biotehniška fakulteta, za preostale članice univerze pa bi bilo treba preveriti pri vsaki posebej.« Vse fakultete smo vprašali o stroških, povezanih z zaključevanjem dodiplomskega študijskega programa, in niti ena, na kateri se študij konča z zagovorom naloge, ni odgovorila, da je ta brezplačen.