Dobri strokovnjaki bodo delo zelo verjetno dobili

Poklicni interesi se razvijajo že od vrtca. Pri izbiri pomagajo testi, pogovori o poklicih in obiski delavnic.

Objavljeno
10. februar 2016 20.00
Sonja Merljak
Sonja Merljak
Ljubljana – Kako izbrati pravo srednjo šolo in kdo naj izbira? Kako ravnati, ko otroka zanima vse, in kako, ko ga ne zanima nič? Kaj pa, če je otrok dober v tistem, kar ga sploh ne zanima, navdušen pa je nad tistim, kar mu ne gre? Vprašanja si zastavljajo starši, a odločitev bi morala biti otrokova.

Poklicni interesi se razvijajo od predšolskega obdobja dalje, ne samo v 8. ali 9. razredu, poudarja svetovalna delavka na Osnovni šoli Idrija Nevja Felc. »Otroci danes vse preveč sedijo in se premalo gibljejo, kar onemogoča tudi razvoj njihovih zanimanj. Tako kot je vzgoja dolgotrajen proces, tudi izbira poklica ni trenutna odločitev.«

V šolah zato na izbiro poklica začnejo učence pripravljati že v nižjih razredih, čeprav je glavnina poklicnega usmerjanja zgoščena v osmem in devetem razredu.

Pomembna bližina šole

Že v prvi triadi na šolo povabijo strokovnjake različnih poklicev. Tudi naravoslovne dneve izkoristijo za seznanjanje z njimi. V posameznih regijah, denimo v Zasavju ali na Gorenjskem, se srednje šole povežejo in osnovnošolcem na delavnicah predstavijo svoje programe. »Na našo šolo recimo pridejo iz Rogaške predstavljat poklic optika steklarja. Otrokom poskušamo približati tudi manj znane poklice, kot je na primer mehatronik,« pojasnjuje psihologinja Milena Drnovšek Gluhak z Osnovne šole Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi.

Tudi nekdanji učenci radi naslednjim generacijam pripovedujejo, kako se počutijo na svoji srednji šoli. Informacije iz prve roke so zaželene in dobrodošle. Če vse to ne zadošča, svetovalne delavke otrokom razdelijo vprašalnike, s katerimi poskusijo ugotoviti, kaj jih zanima. Iz njih razbirajo, ali jim je blizu rutinsko delo, kateri šolski predmeti jih veselijo, pa tudi, koliko časa se želijo izobraževati.

»Ko učenke na primer tehtajo med gimnazijo in srednjo vzgojiteljsko šolo, jih sprašujem, koliko časa so pripravljene porabiti za pot do šole. V Zasavju na izbiro pomembno vpliva tudi finančni položaj družine,« pripoveduje Milena Drnovšek Gluhak.

Izbira s srcem

Starši so največkrat v zadregi, če vidijo, kako njihove otroke zanima vse ali pa skoraj nič. »Svetujem jim, naj izbirajo glede na svoje sposobnosti in veselje. Če še niso čisto prepričani, kaj jih veseli, naj se ozrejo tudi na tekmovanja, ki so se jih udeležili. Če že bodo morali veliko delati, naj vsaj delajo nekaj, kar jih veseli. Odločijo naj se s srcem.« Lahko si pomagajo tudi s sistemom izločanja, pravi Vera Prevc, svetovalna delavka na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj, ki dodaja, da z vključitvijo v gimnazijo učenci odločitev o poklicu preložijo za štiri leta, a se zgodba lahko ponovi, ko se vpisujejo na fakulteto. »Vendar se v tem obdobju osebnostno razvijejo in zato lažje prepoznajo svoja močna področja. Gimnazijska izobrazba jim potem mnogo bolj na široko odpira vrata do različnih, pa tudi zahtevnejših poklicev.«

Učenci si lahko že v razpisu za vpis v srednje šole preberejo, katere izbirne maturitetne predmete gimnazije ponujajo.

»Otroci so različni in tudi gimnazije se razlikujejo po obšolskih programih. Nekatere so bolj športno, druge bolj glasbeno usmerjene. Pomembno je, da si dijaki najdejo okolje, v katerem se bodo dobro počutili in bodo lahko razvili svoje sposobnosti, pa tudi dobili ustrezno podlago za nadaljevanje šolanja.«

Izobrazba, ki prej ali slej pripelje do poklica, ponuja preživetje. Stvari, ki jih imajo radi, pa so lahko hobi.

»A če jih zanima eno področje, če veliko delajo na njem, naj izberejo študij, ki je z njim povezan, čeprav ni videti, da bodo dobili službo. Res dobri strokovnjaki, dobri delavci, ki so za svoje delo res zainteresirani, bodo službo verjetno dobili,« je prepričana Vera Prevc, a ob tem svetuje, naj ob šolanju pridobivajo tudi različne veščine, na primer v programu mednarodnega prostovoljstva za mlade ali pri tabornikih in skavtih.