Internet: super stvar, a po pameti!

Posledice spletnega kriminala so lahko hude, zato je dobro poznati pasti svetovnega spleta.

Objavljeno
03. marec 2015 23.29
Uporaba prenosnika - wireless 19.marca 2014
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar

Ljubljana – Kako otroci razumejo splet? »Zame je kot veliko omrežje, v katerem je neskončno podatkov o vsem,« nam je dejal eden izmed njih. In tako približno tudi je. Daje nam neskončno možnosti, a nam hkrati nastavlja zelo veliko pasti. In najbolj praktičen napotek, da ga varno uporabljamo je – da ga poznamo. Izobraževanje, torej.

Zgodi se namreč lahko vsakomur. Izgovor, češ saj na mojem računalniku ni nič takega, kar bi kogar koli zanimalo, ni vreden nič. Kot večkrat slišimo, postanemo za virtualne nepridiprave zanimivi v trenutku, ko – imamo računalnik. To, kje se nahajamo, nič ne šteje. Fizične dimenzije so v spletni realnosti nepomembne.

V Sloveniji se število kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami na spletu, povečuje – to je tudi posledica tega, da je vse več naprav, s katerimi dostopamo do spleta, in vse več spletnih storitev, ki jih uporabljamo. Višji kriminalistični inšpektor Anton Toni Klančnik z oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi poudarja, da elektronske naprave niso orožje otrok. »So sredstvo, s katerim komunicirajo s svojimi vrstniki, gradijo identiteto, iščejo sebi sorodne duše. Starši moramo to sprejeti, ne pa ukiniti. Otrokom zato praviloma ne odvzemamo naprav, ampak se skupaj z njimi raje učimo varne uporabe,« svetuje Klančnik. »Preventiva je zato – top izbira. Drugega ni,« poudarja. In še: »Če otrok pove staršem, da je na spletu zašel v težave, sprejmite to dobronamerno, saj vam otrok zaupa. Če pa ga boste oštevali, kaj je počel na spletu, ga utegnete izgubiti za vedno, ker bo ugotovil, da nima nikogar, ki bi mu lahko pomagal.« Glede na mogoče posledice, ki so zapisane spodaj, je to vsekakor gotovo vredno.

Selfi – dokler ni nagec, je v redu

Selfiji sami po sebi niso nevarni, pravi Klančnik, problematični so predvsem selfiji nage osebe. »Seksizem obstaja na vsakem koraku. Skoraj ni reklame, tudi za zobno pasto, da ne bi bilo v njej nekaj seksizma ali šovinizma. In tu se začne. Otroci želijo biti manekenski modeli, deklice se v spodnjih hlačkah postavljajo v položaje, ki – žal – vabijo. To so desetletne deklice! A otroci hočejo biti všečni. Na družbenih omrežjih hočejo dobiti dobre ocene svoje postave, obleke ipd. Vse to pa vodi do tako imenovanega pornošika, ko vedenje nekih zvezdnikov privede do tega, da jih otroci začnejo posnemati. Ne le selfiji, tu je 'twerkanje' oziroma miganje z ritnicami,« pove Klančnik.

Samomori. Eden je preveč

Poznate sekstanje? Gre za spolnost po digitalnih napravah oziroma pošiljanje sporočil z opolzkimi, erotičnimi vsebinami, ki naj bi drug drugega vznemirjale. »A seveda ne ostane samo pri tem. Ljudje si pošiljajo tudi fotografije in posnetke, in dokler takšna zveza traja, je v redu – kaj pa potem? Nikoli ne veš, kako se bo odzval tisti, ki je čustveno prizadet, in ali bo kot maščevanje na spletu objavil posnetke golega nekdanjega dekleta ali fanta,« razlaga Klančnik. Posledice so lahko grozljive. Beganje od doma, samopoškodovanje, Klančnik pa pove, da se je zgodilo že najhujše, tudi v Sloveniji: samomor. »Eden je preveč. Če rešimo enega in s tem preprečimo še druge, je to zelo veliko,« pove naš sogovornik in opiše aktualno zadevo: »Kako naj odrasla oseba, kaj šele otrok, zdrži pritisk? Mariborski primer je verjetno dovolj poveden.«

Spletni predatorji

Neprijetnosti še ni konec. Ena med njimi je tudi tako imenovani grooming oziroma motivirana spoprijateljitev. Nekdo, ki je na drugi strani elektronske naprave, se izdaja za vrstnika in otrok si v dobri veri, da komunicira z vrstnikom, recimo z drugega konca sveta, izmenjuje najintimnejše stvari, tudi fotografije, na katerih je gol, saj se spoprijateljujeta. Storilec prikriva svojo identiteto: ni star 14 ali 15 let, ampak ima verjetno 42 let. »Je spletni predator. Njegov cilj je zbrati čim več informacij o tem otroku in ga s tem izkoriščati ali izsiljevati. Znan je primer fanta s Škotske, ki je mislil, da je na drugi strani dekle, njegova vrstnica, nad katero je bil popolnoma navdušen, a se je na koncu izkazalo, da sploh ne gre za neko simpatično dekle, ampak za pravo kriminalno združbo s Filipinov. Fant so tolikokrat izsiljevali – moral je nakazovati denar, da ne bi objavili njegovih slik – da ni več zdržal pritiska in je storil samomor.«

Kibernetsko ustrahovanje se od klasičnega razlikuje v tem, da se ne konča za vrati stanovanja, ampak se nadaljuje ves čas: na omrežjih, forumih, profilih, sovražnih straneh. To lahko privede mladega človeka v grozljivo stisko! Toda: kako, denimo, odstraniti posnetek, ko je ta enkrat na spletu in ki je za otroka lahko veliko breme? »To je velika težava. Največkrat ga ne bo mogoče odstraniti. A vendar: pomembno je, da se zavedamo, da možnosti obstajajo. Po elektronski pošti obvestite administratorja strani, kjer je posnetek – čim prej, tem bolje. Sodna pot je namreč velikokrat za kaj takega predolga: zakonita, a verjetno ne dovolj učinkovita, zato je treba ukrepati tudi drugače. Nagega otroka bi namreč na ulici takoj ogrnili in zaščitili, zakaj tega ne bi storili tudi na spletu?«