Tiskane izdaje
Ljubljana – V šolske klopi bo jutri sedlo 173.960 učencev, od tega 21.807 prvošolčkov in okoli 75.000 dijakov. Novo šolsko leto bosta zaznamovali novosti – izvajanje tujega jezika v prvem razredu kot neobveznega predmeta in širjenje kroga upravičencev, ki bodo januarja 2016 lahko dobili subvencionirano kosilo.
V iztekajočem se šolskem letu so na šolah začeli izvajati neobvezne izbirne predmete v četrtem razredu; učenci so lahko izbirali med drugim tujim jezikom, umetnostjo, računalništvom, športom in tehniko, in v sedmem razredu, kjer so dobili še en tuji jezik. V šolskem letu, ki se začenja danes, jih bodo začeli izvajati še v petem in osmem razredu, leto zatem pa še v šestem in devetem.
Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport (MIZŠ), je v poslanici zapisala učencem: »Učenje, osvajanje znanja je bogastvo, ki vam ga nihče ne more odvzeti. Prav zato naj bo to izziv vaše poti in priložnosti v življenju, v vaši prihodnosti.« Pozabila ni niti na učitelje in strokovne sodelavce, brez katerih ni resničnega napredka in kakovostnega šolskega vsakdana.
Napovedala je, da se bo ministrstvo v tem letu poleg sprememb pravil za subvencioniranje šolskih kosil posvetilo tudi kakovosti prehrane in odnosu otrok do nje, iskanju vzdržnega modela za založnike, šole in starše pri problematiki učbenikov in postopni pripravi analize, kaj potrebuje gospodarstvo in kako bi z njim povezali izobraževalni sistem. Eden od načinov je uvedba vajeništva, ki bi s časom lahko omogočilo tudi večje zaposlovanje mladih.
Odpreti namerava še širšo diskusijo o nacionalnem preverjanju znanja, proučiti problematiko področja otrok s posebnimi potrebami, nadaljevati s podporo profesionalnemu razvoju učiteljev in drugega kadra. Med ključnimi usmeritvi njenega mandata pa bo krepitev ustvarjalnosti, oblik povezovanja, ustvarjanje prostorov odprtosti za lokalno in evropsko povezovanje z institucijami, povezovanje izobraževanja, znanosti in gospodarstva ter za projekte pridobiti čim več evropskih sredstev. »Lahko rečem, da obstaja naklonjenost temu, da je izobraževanje eno od razvojnih prioritet te države,« pripoveduje ministrica in pojasnjuje, da proračunske diskusije niso še dokončno zaključene.
Neobvezni tuji jezik že v prvem razredu
Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na ministrstvu, je pojasnila, da so morali učitelji razrednega pouka in tujega jezika opraviti dodatno izpopolnjevanje. Za vključitev v širjenje kroga šol, ki so lahko uvedle tuji jezik v drugem razredu, so bili tudi kadrovski pogoji. »Kar nekaj učiteljev je opozarjalo, da je morda izpopolnjevanje preobsežno, predvsem za učitelje angleškega oziroma tujega jezika, češ da je morda potreben ponoven premislek o tem, vendar je zaenkrat strokovno stališče tako, da bo pri študiju jezikov pač treba posvetiti nekaj časa tudi zgodnjemu poučevanju tujega jezika,« je pojasnila.
Mladim učiteljem, pogosto zaposlenim za določen čas, se junija ponavadi izteče pogodba. Poletje morajo preživeti, kot vedo in znajo, in če imajo srečo, jih septembra znova zaposlijo. Tako se ponekod dogaja, da odhajajo učitelji, ki so pri učencih zelo priljubljeni, ker so manj zaščiteni. Kako to prakso komentirajo na ministrstvu? »To izhaja iz tega, ker ima področje srednjega šolstva programsko financiranje. Bili smo opozorjeni, da nekateri prihranijo del sredstev na račun učiteljev.« Takšna vprašanja poskušajo reševati skupaj s šolo in sindikatom, o pravicah zaposlenih pa je njihovo stališče povsem jasno: da morajo biti spoštovane v skladu z zakonom, je pojasnila državna sekretarka.
Šolstvo ni brezplačno
Matija Krope Lenarčič, predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS), je opozoril na prikrite stroške izobraževanja. Za nakup učbenikov, delovnih zvezkov in drugih potrebščin se stroški od šole do šole razlikujejo, vendar znašajo med 200 in 300 evri. Če si jih dijaki izposodijo, pa znašajo nekaj nad 100 evri, je pojasnil. Te številke pa zaradi obveznih ekskurzij in neobveznih šolskih izletov med letom še narastejo.
V Dosu pred tradicionalnim sprejemom »fazanov« oziroma novincev starejše dijake pozivajo, naj bodo mlajšim v pomoč in vzor. Tradicionalni sprejemi dijakov ne smejo potekati v strahu pred nasiljem, saj nasilje v šolah in zunaj njih nima kaj iskati, so jasni v dijaški organizaciji.
Na vse, ki se jutri vračajo v šolske učilnice pa vanje vstopajo prvič, se je spomnil tudi ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. V poslanici jim je zaželel "veliko medsebojnega zaupanja, pomoči, potrpežljivosti in naklonjenosti. Če bomo znali tako pristopati k svojim odgovornostim, se bomo na koncu leta lahko vsi veselili sadov, ki jih bo obrodilo naše delo," je še zapisal.
