Tiskane izdaje
Med najbolj bombardiranimi mesti na območju nekdanje Jugoslavije v drugi svetovni vojni je bil tudi Maribor. Iz načina zavezniških bombardiranj lahko sklepamo, da je pri napadih, razen nekaterih izjem, šlo za pomožne cilje. Zavezniška letala so ob vračanju z borbenih akcij iz južne Nemčije in Avstrije nazaj v svoje baze v južni Italiji tovor preostalih bomb odvrgla na mesto ob Dravi. Nemškemu okupatorju so prizadejala veliko materialno škodo, veliko pa je bilo tudi žrtev med civilnim prebivalstvom.
Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal v Mariboru so bili: železniški in glavni most čez Dravo, glavna, tezenska in studenška železniška postaja, železniške delavnice na Studencih ter industrijski obrati v Melju in na Teznem (predvsem Tovarna letalskih motorjev), ki so proizvajali za potrebe nemške vojne industrije. Ob večjih bombnih napadih pa so bombe padale po vsem mestu. Najbolj prizadeti deli mesta so bili ob obeh mostovih in ob železniški postaji − Mlinska ulica, Ulica kneza Koclja, Sodna ulica, Glavni trg, Partizanska cesta, Kopitarjeva ulica, Šentiljska cesta, Kolodvorska ulica itn.
Poleg industrijskih objektov so zavezniška letala jeseni 1944 začela napadati tudi okupatorjeve urade, ki so bili raztreseni po vsem mestu. V bombnih napadih so bili poškodovani sedež Zveznega vodstva štajerske domovinske zveze (danes Srednja glasbena in baletna šola) v Mladinski ulici, urad državnega komisarja za utrjevanje nemštva (danes zdravstveni dom), policijski uradi na Slomškovem trgu, poslopje deželnega svetnika (danes občina), kadetnica, sodišče, kaznilnica, v štirih bombnih napadih pa je bila zadeta tudi mariborska bolnišnica.
Večina letalskih napadov je bila izvedena podnevi, med 10. in 14. uro, ponoči oziroma v večernih urah pa je bilo mesto bombardirano le trikrat: 21. oktobra in 30. novembra 1944 ter 11. aprila 1945. Za meščane je bilo v mestu organiziranih 28 javnih protiletalskih zaklonišč in 12 zbirnih mest za tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo. Topniška gnezda za protiletalsko obrambo so bila na desnem bregu Drave pri Rogozi, med Bohovo in Razvanjem, pri Hočah, ob severnem robu Betnavskega gozda, v železniškem trikotniku, v gramoznici med Pobrežjem in Zrkovci ter v bližini Splošne stavbne družbe na Teznem in v bližini Brezja.
Prvič so zavezniki bombardirali Maribor 7. januarja 1944. Na mesto so odvrgli 276 bomb, ki so ubile 55 ljudi, 52 ljudi huje ali lažje ranile in poškodovale 224 hiš. Do jeseni 1944 Maribor ni doživel novih bombnih napadov, kljub temu pa meščani niso imeli miru. Pogosti alarmi zaradi skoraj vsakodnevnih preletov ameriških bombnikov čez mesto na sever so ljudi naganjali v zaklonišča. Bombardiranja so se nadaljevala 13. oktobra in so trajala vse do 12. aprila 1945, ko je bilo mesto zadnjič bombardirano. Najhujši bombni napad je bil 14. oktobra 1944, ko je na mesto in okolico padlo 560 bomb, ki so ubile 76 ljudi.
Med vojno je Maribor doživel 268 letalskih alarmov in 29 bombnih napadov. V njih je 1518 zavezniških letal odvrglo na mesto kar 15.795 bomb, težkih 4750 ton. Odvržene bombe so popolnoma porušile ali poškodovale 2290 ali 47 odstotkov zgradb, brez strehe nad glavo je ostalo več kot 4200 Mariborčanov. Življenje je izgubilo 483 ljudi, med njimi 60 otrok, ranjenih je bilo 352 ljudi. Zaradi letalskih alarmov so Mariborčani preživeli v zakloniščih celih 14 dni. Čeprav je bilo porušenih in poškodovanih precej javnih zgradb in industrijskih objektov, pa zaveznikom ni uspelo uničiti glavnega in železniškega mostu prek Drave, ki sta Nemcem pomenila pomembno prometno povezavo s severom. Posledice bombardiranj mesto čuti še danes.
***
Dr. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka, vodja arhiva MNOM
