Tiskane izdaje
Razstava nosi naslov Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela. Osrednja tema je pregled celjske popularne kulture od petdesetih let dvajsetega stoletja do danes. Prikazuje različne elemente popularne kulture, med katerimi je glasba tista, ki se najpogosteje pojavlja ne glede na to, ali govorimo o modi, filmu, družabnih prostorih, podkulturah, sodobnih tehnoloških napravah ... Celotna razstava ima različne vsebine, vsako od teh pa predstavlja posamezen muzejski predmet, okoli katerega je sestavljena zgodba. In osrednji predmet glasbe govori še prav posebno zgodbo.
Petdesetletni nemški NSM Serenade Festival 130 tehta kar 119 kilogramov. Foto: Sebastjan Weber
Tam v kotu ob steni, kot je bilo v navadi v barih, krčmah, gostilnah in drugih prostorih, kamor so se ljudje hodili zabavat v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih, stoji petdesetletni nemški NSM Serenade Festival 130. S svojo težo 119 kilogramov ga težko kdo premakne, a glasba, ki prihaja iz njegovih osmih zvočnikov s skupaj 125 vati, hitro premakne v ples vsakogar v bližini. Govor je seveda o džuboksu ali jukeboxu. O delno avtomatizirani glasbeni napravi, katere termin so leta 1940 začeli uporabljati kje drugje kot v Združenih državah Amerike.
Kljub temu da je bil džuboks masivno izdelana omara, ga je načel zob časa, zato ga je bilo treba delno restavrirati, tako njegov leseni kot tudi njegov mehanski del. Foto: Sebastjan Weber
Naprava je, običajno na kovance ali žetone, predvajala glasbo iz priloženih malih vinilnih plošč. Džuboks, ki delujoč biva na razstavi, je že vrsto let del muzejske zbirke MNZC. Prvotno je zabaval goste Turist hotela Krško, kasneje pa menjal še nekaj prostorov, dokler ni v slabem in nedelujočem stanju svoje mesto našel v muzeju. Model Serenade Festival 130 so izdelovali v letih 1966 in 1967. Številka 130 pomeni število skladb, ki jih lahko predvaja, kar pomeni, da je v njem prostor za 65 malih plošč ali singelc. Je prvi model, izdelan na tranzistorje, prejšnji so namreč delovali na elektronke, ki so omogočale bistveno boljši zvok kot prvi poskusi s tranzistorji. Glede na priložene plošče, ki so ostale v džuboksu, gre sklepati, da je naprava svoj vrhunec imela v sedemdesetih letih in počasi glasbeno prehajala tudi v osemdeseta. Med ploščami se najde vse od hitov The Beatles, Jimi Hendrix Experiances, Rolling Stones, Abbe pa do zvezd jugoslovanske glasbe in Slovenske popevke z Otom Pestnerjem in skupino Pepel in kri. Za izbiro skladbe sta bila nekdaj potrebna dva dinarja, danes pa je džuboks kar sam določil, da za izbrano skladbo vzame tudi 50 centov.
Razstava Jeans generacija bo v Muzeju novejše zgodovine Celje na voljo vse do 17. septembra. Foto: Sebastjan Weber
Kljub temu da je bil džuboks masivno izdelana omara, ga je načel zob časa, zato ga je bilo treba delno restavrirati, tako njegov leseni kot tudi njegov mehanski del. Zaradi redkih mehanskih delov je bilo potrebnega kar nekaj truda restavratorja, da je te dele našel med različnimi zbiratelji in ljubitelji džuboksov. A trud je bil poplačan in danes džuboks spet deluje. Morda kdo od obiskovalcev razstave skrivaj tudi zapleše, a bolj kot glasba, ki odmeva iz njegove lesene skrinje, džuboks pripoveduje zgodbo o nekem drugem času, ki marsikomu prikliče spomine in nostalgijo. Kot kaže, pa ne za dolgo. Podjetje Crosley bo namreč po petindvajsetih letih spet začelo izdelovati džubokse, v katerih se predvaja glasba z vinilnih plošč. Očitno je na to vplivala tudi prodaja vinilnih plošč, ki je bila lani največja v zadnjih treh dekadah in je ponekod prehitela celo digitalno prodajo glasbe. Stari dobri časi vsaj nekje postajajo novi. Na razstavi Jeans generacija v Muzeju novejše zgodovine Celje jih lahko začutite vse do 17. septembra 2017.
***
Sebastjan Weber je kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje.
