Tiskane izdaje
Junija 2017 je Slovenski etnografski muzej odprl osrednjo razstavo Afganistan – slovenski pogledi avtorja Ralfa Čeplaka Mencina. S kolegico Anjo Jerin (Slovenski etnografski muzej) sva razmišljali, kako bi zgodbo o afganistanski kulturi, katere zanimivosti se skrivajo tudi v kulinariki, predali obiskovalcem še po tem, ko zapustijo muzej.
Afganistanske zgodbe o neskončnih makovih poljih zaradi pridobivanja opija, dragocenem žafranu, bogati kulinariki, kjer gre za konglomerat z iransko, indijsko, mediteransko kuhinjo in kuhinjo Bližnjega vzhoda, so naju navdihnile, da bi tudi v muzejski trgovini ustvarili živ in pisan bazar, ki bi vsaj deloma spominjali na tiste, ki jih lahko srečamo na bližnjem ali bolj oddaljenem vzhodu.
Ene izmed nepogrešljivih sestavin bazarja so tudi začimbe. A ker muzejska trgovina, kot je dragocena Plečnikova Lectarija, že zaradi zadržkov (in navsezadnje dovoljenj) glede prodaje živil le stežka konkurira ponudbi bazarjev, je ta manjša prepreka postala izziv, da smo pogledali veliko ustaljenih praks prodajnih artiklov ob razstavah.
Tako je nastala zgodba o Afganistanskih začimbah, ujetih v nakit. V ročno izdelanih uhanih in ogrlicah izpod rok kolegice Anje Jerin so zaživeli različni popri, kardamom, mak, žafran in nam manj znana asafetida. Kolekcija nakita z močno pripovedno noto o afganistanski kulturi je postala zanimiv spominek, očem privlačen, hkrati pa nosi tudi delček vsebine z razstave.
Posebnost nakita je namreč ta, da vsak kos vsebuje po eno izmed naštetih začimb, od katerih ima vsaka svoje kulinarične, zdravilne in kulturno pripovedne lastnosti. Zaradi vseh teh so posamezni kosi nakita dobili svoje ime in personalizirano 'etiketo' z imeni Ta vražja (popri), Ta skrivnostna (asafetida), Ta žlahtna (žafran), Ta vesela (kardamom) in Ta zasanjana (mak).
Na priloženih opisih tako lahko na primer z nakupom žafranovih uhanov beremo, kakšno pomembno mesto med začimbami ima ta začimba, ki je ena najdražjih na svetu (poznamo rek »drag kot žafran«) in ga v Afganistanu imenujejo celo Rdeče zlato Afganistana. Obiralci morajo za 500 gramov posušenih nitk ročno nabrati približno 75.000 prašnikov rastline.
Ta vražja. Foto: Anja Jerin
Ob zasanjanem nakitu izvemo, kako pomembna gospodarska dejavnost v Afganistanu je gojenje maka, saj se predelava nezrelega uporablja za izdelavo opija, ta pa prinaša večino dobička revnejšim vasem v Afganistanu, ki velja za največjega izvoznika opijskega maka na svetu.
Ob rumenkasti začimbi asafetidi iz posušene rastlinske smole, ki je v afganistanski kulinariki pogosto prisotna pri pripravi zelenjavnih jedi, pa izvemo, kako je nekoč marsikod po svetu ta veljala za kontracepcijsko sredstvo ali pa je po ljudskem verovanju njena uporaba preprečevala vstop zlim duhovom v dojenčkovo telo. Zaradi mističnosti in skritega potenciala začimbe je njena transformacija v nakit dobila ime 'Ta skrivnostna'. Na tak način spoznavamo tudi kardamom in različne vrste poprov.
Afganistanski bazar v muzejski trgovini Lectarija. Foto: Anja Jerin
Prodajni nakit muzejske trgovine Lectarije v Slovenskem etnografskem muzeju tako ni le paša za oči ali zgolj nov kos za ljubitelje nakita, temveč je lahko še eden od nosilcev sporočila o kulturi, ki nam je morda bliže, kot si mislimo. Morda prav z zanimivo pripovedjo ob začimbnih unikatih na drugačen, privlačen način vsaj nekoliko razblinimo stereotipne afganistanske podobe dolgoletnih vojnih tegob in raje dodamo ščepec svetlejšega afganistanskega vsakdana.
***
Špela Regulj je kustodinja v oddelku za muzejsko pedagogiko ter vodja trgovine v Slovenskem etnografskem muzeju.
