Tiskane izdaje
Mineva petdeset let od smrti v javnosti prezrtega fotografa Boža Štajerja. Mojstrova fotografska zapuščina je v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije dobro znana. Zapuščino 10.555 posnetkov fotodokumentarni oddelek muzeja hrani kot del treh večjih fotografskih zbirk: Tekoče gradivo, Foto Slovenija in Exportprojekt. Fotografije, ki so nastajale z dokumentarnimi nameni, so nas s svojo »drugačnostjo« ves čas opozarjale, da v sebi nosijo nekaj več. Preprosto so izstopale.
Leta 2012 smo se razveselili prav posebnega darila. Fotografova potomca, sin Božo Štajer ml. in hči Jana Štajer Bajželj, sta nam v skrb in hrambo zaupala dediščino, ki sta jo vse od očetove smrti, skoraj petinštirideset let, hranila doma. Hranjenim dokumentarnim in reklamnim posnetkom so se tako v muzeju pridružili posnetki, ki so osvetljevali še druga področja mojstrovega ustvarjanja. Celotni opus danes šteje zavidljivih 21.000 posnetkov.
Božo Štajer (1910−1967) se je za fotografsko obrt odločil že po končanem petem razredu osnovne šole. Leta 1924 ga je za dve leti v uk sprejel fotografski mojster Hugon Hibšer. Leta 1934 se je včlanil v Fotoklub Ljubljana, leta 1938 pa je odprl lastno fotografsko obrt v Kranju. Med drugo svetovno vojno se je kot fotodokumentalist priključil partizanski vojski. Delo dokumentalista je nadaljeval tudi po vojni v Uradu za informacije pri Predsedstvu vlade LRS.
Med letoma 1948 in 1963 je ves čas aktivno sodeloval v podjetju Triglav film. Kot mojster umetniške fotografije je leta 1949 postal ustanovni član Društva za dekorativno umetnost, v tej vlogi pa je svoja dela uspešno razstavljal tako doma kot v tujini. Kot novinar publicistične stroke se je septembra 1951 zaposlil v podjetju Exportprojekt. Od tam ga je že leta 1954 pot zanesla v na novo ustanovljeni fotografski oddelek pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki ga je vodil vse do svoje smrti 26. maja 1967.
Deček, Ambrož pod Krvavcem, 1949. Fond Božo Štajer, črno-beli negativ, leica. Foto: Božo Štajer
Izbor fotografij, ki bodo maja razstavljene v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani in preddverju Viteške dvorane Muzeja novejše zgodovine Slovenije, predstavlja zgolj nekaj izbranih podob opusa, nastalega med letoma 1946 in 1967.
Na razstavi v prostoru Zgodovinskega atrija MOL bo dvainštirideset fotografij predstavilo šest izstopajočih fotografskih sklopov. Prvi večji sklop predstavlja izjemna serija Sečoveljskih solin. Ujeti trenutki pridobivanja in odvažanja soli leta 1954 so resnično dih jemajoči. Izstopa tudi serija moških, ženskih in otroških portretov, ki jih je fotograf posnel ob svojem delu na terenu ali pa za končnega naročnika. Med drugimi se je v opusu ohranila tudi fotografija sabljača Rudolfa Cvetka, prvega slovenskega dobitnika olimpijske medalje.
Pet izbranih fotografij prikazuje tudi le redko zaznano podobo slovenske prestolnice Ljubljane. Ob teh bodo na razstavi še izbrane fotografije znanih slovenskih kiparjev. Božu Štajerju je namreč dobro znanstvo s številnimi kiparji omogočilo, da je kipe fotografiral še v fazi nastajanja ali pa celo kot idejno zasnovo. Kiparji so njegove fotografije potrebovali za objavo v katalogih in za razstavne in dokumentarne namene.
Kipar Stane Keržič (1918−1969), pionir otroške plastike, s svojim modelom, okoli leta 1960. Fond Božo Štajer, črno-beli negativ, 6 x 6 cm. Foto: Božo Štajer
Med 9. majem in 14. junijem 2017 pa ste vabljeni, da nas obiščete tudi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Dvanajst fotografij iz fotografove zapuščine vas bo v našo družbo vabilo že na ploščadi pred muzejem. Podoba zaljubljenih Vesne in Sama, težave in zapleti ovdovelega Štefuca, nepoboljšljivi Kekčev pogled in prizori iz zakulisja snemanja kar šestih znanih slovenskih filmskih uspešnic se bo z izbranimi tridesetimi fotografijami predstavljalo v preddverju Viteške dvorane muzeja.
Pobeg v čas mladosti in obujanje spominov vam bo omogočila serija fotografij, posnetih med službovanjem Boža Štajerja pri podjetju Triglav film (1948−1963), v okviru katerega je kot fotograf sodeloval pri nastajanju kar osmih filmov: Na svoji zemlji (1948), Svet na Kajžarju (1952), Ne čakaj na maj (1957), Dobro morje (1958), X-25 javlja (1960), Nočni izlet (1961), Tistega lepega dne (1962) in Srečno, Kekec (1963). Na razstavi bo predstavljenih tudi nekaj fotografij iz njegovega zasebnega življenja.
Del obrazstavnih katalogov razstav, na katerih je fotograf Božo Štajer razstavljal svoja dela. (hrani Božo Štajer ml.)
Bogati fotografski zapuščini se bosta z obrazstavnima dogodkoma pridružila tudi Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS Slovenije in Slovenska kinoteka. Maja in junija 2017 bodo vitrine Slovenske kinoteke krasile izbrane fotografske podobe iz zapuščine Boža Štajerja, ki jih hrani Muzejski oddelek Slovenske kinoteke. Avtorica tamkajšnje razstave je muzejska svetnica Metka Dariš. Vabljeni pa ste tudi, da se nam pridružite na večeru slovenskega filmskega arhiva v Dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki, kjer se bo v ponedeljek, 29. maja 2017, ob 19. uri začela projekcija filmske uspešnice Ne čakaj na maj (František Čap, 1957). Projekcijo filma bo spremljal tudi krajši program.
Fotografija z naslovom »GAMINE« fotografa Boža Štajerja je bila leta 1951 razstavljena na razstavi v Londonu. Poleg tudi pisma, korespondenca med fotografom ter kuratorjem razstave. (hrani Božo Štajer ml.)
***
Za vse, ki bi želeli podrobneje spoznati delo fototodokumentarnega oddelka Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter obseg fotografskega gradiva, ki se hrani v tako imenovani fototeki, zgolj še povabimo, da spremljate naš spletni blog, med uradnimi urami pa nas lahko tudi osebno obiščete. Vse preostale informacije so vam na voljo tudi na spletni strani.
***
Andreja Zupanec Bajželj je kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
