Tovarna Saturnus

Saturnusove škatle mnogim obudijo spomin na matere in babice, ki so v njih hranile piškote.

Objavljeno
05. oktober 2016 19.07
Blaž Vurnik
Blaž Vurnik

Po prvi svetovni vojni so za slovensko gospodarstvo nastale povsem nove okoliščine. Habsburške monarhije ni bilo več, s tem pa ni bilo več tudi utečenih gospodarskih odnosov v srednji Evropi, ki so se morali vzpostaviti na novo. Nova okoliščina za slovensko gospodarstvo so bili trgi novonastale države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bili relativno dostopni tako za investicije kakor tudi za plasiranje industrijskih izdelkov.

Tako kot druga slovenska mesta je tudi Ljubljano v dvajsetih letih 20. stoletja zajel pravi val industrializacije. Ljubljanski podjetniki, bančniki ter premožni obrtniki in trgovci so ustanavljali tovarne, ki so bile večinoma manjše, s po nekaj deset zaposlenimi. Med takšnimi podjetji je bila tudi tovarna za izdelavo embalaže iz pločevine, ki sta jo leta 1919 postavila Anton Lampret in Emil Lajovic. Zadnji, po katerem se je podjetje tudi imenovalo, je kasneje postal uspešen tovarnar in lastnik tovarne Tuba v Ljubljani, ki deluje še danes.

Poslovne možnosti, ki jih je za prodajo embalaže, izdelane iz litografirane pločevine, nudil nov trg, so presegale investicijske zmožnosti obeh lastnikov. Kazala se je potreba po gradnji večje tovarne in nakupu sodobnih strojev, za kar sta lastnika nujno potrebovala dodatni kapital. Tega je po pogajanjih ponudila Zadružna gospodarska banka, ki je tako postala lastnica polovice podjetja, ki se je z gradnjo novih tovarniških prostorov iz središča mesta preselila v Moste, kjer je že nastajalo eno od industrijskih območij Ljubljane. V naslednjih letih sta zaradi slabih odnosov med lastniki ustanovitelja podjetja odstopila s funkcij in izstopila iz lastništva delniške družbe. Banka in novi lastniki, ki so prišli iz Nemčije, so tako leta 1924 spremenili ime podjetja v Saturnus, d. d.

V času velike gospodarske krize so podjetje kupili in ga s tem rešili finančno močnejši domači podjetniki, med njimi Karel Čeč, sicer znan kot direktor Katoliške tiskarne, in Juro Adlešič, danes bolj znan kot ljubljanski župan med letoma 1935 in 1942. Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje zaplenjeno in podržavljeno in je predstavljalo enega od temeljev industrije kovinarske stroke v Ljubljani. V kasnejšem razvoju je poleg različnih izdelkov iz bele pločevine izdelovalo tudi druge izdelke iz kovine ter kolesarske in avtomobilske žaromete. Prav zadnje je v času privatizacije in prestrukturiranja gospodarstva po letu 1990 postalo ključno za prehod podjetja v lastništvo mednarodnega koncerna Hella, v okviru katerega v Ljubljani še vedno poteka proizvodnja avtomobilskih žarometov.

Časopisna reklama za tovarno Saturnus iz leta 1929. Foto: Arhiv MGML

Ime tovarne Saturnus se najpogosteje povezuje z izdelki iz pločevine, ki danes predstavljajo svojevrsten nostalgičen spomin na čase, v katerih so nastali. Pločevinaste škatle in šatulje, ki so nastajale kot embalaža najrazličnejših izdelkov, večinoma v prehrambni industriji, so se v gospodinjstvih ohranile kot praktične embalaže za kuhinjske potrebe ali za hranjenje pomembnih in dragocenih spomin(k)ov. Podobe, ki so v litografski tehniki odtisnjene na stranicah in pokrovih škatel, so se vtisnile v kolektivni spomin Slovencev kot podobe, ki spominjajo na pretekle čase. Vedno znova se obiskovalci v muzejih, kjer so te škatle razstavljene, spominjajo na matere ali babice, ki so v »takšnih škatlah« hranile piškote, ali pa se spominjajo na svoje skrite otroške zaklade v škatli, »ki si jo dobil, ko je v njej zmanjkalo kakava«.

Saturnus je s pločevinasto embalažo v več kot sedemdesetih letih ustvaril nov kriterij kakovosti izdelkov, ki so se prodajali kot vsebina teh škatel. Pravzaprav so status kultnega te škatle dobile ne kot Saturnusovi izdelki, ampak kot škatle iz Šumija, Kolinske, Droge, Embe, Mercatorja, Fructala, Belinke, Žita in številnih drugih slovenskih podjetij, pa tudi podjetij iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Tako Saturnus predstavlja tudi nekakšno zbirko spomina na ekonomijo ter oblikovni in vizualni spomin nekega prostora.

Bogato zbirko izdelkov tovarne Saturnus hranimo tudi v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana. Od 28. oktobra naprej si jo oglejte na razstavi Nova doba prihaja! Industrija − delo − kapital v Mestnem muzeju Ljubljana. Gre za prvi celostni pregled razvoja industrializacije in z njo povezanih fenomenov v Ljubljani od parnega stroja, ki je leta 1835 prvič pognal delo v Cukrarni, do danes.

***

Dr. Blaž Vurnik je muzejski svetovalec MGML in kustos za novejšo zgodovino.