Tiskane izdaje
V modernem času velja Trst po svoje še vedno za edino mogočo svetovljansko prestolnico Slovenije. Imenovali so ga tudi »zadnja postaja moskovske podzemne železnice« ali po Marinettiju »italijanska smodnišnica«, kajti vse tja do druge svetovne vojne je bilo tukaj domala nemogoče govoriti o prevladi katerega koli naroda ali kulturnega vzorca.
Mesto je ponujalo zgled sobivanja in nadgrajevanja v različnosti, svojevrstno sopomenko za pojem »Mitteleuropa«. Poleg Slovencev, Hrvatov, Srbov in Čehov sta bili tukaj ves čas prisotni vsaj še habsburško-avstroogrska in italijanska komponenta.
Dobrega pol stoletja pred pojavom konstruktivizma je bila v Avstro-Ogrski, takrat formalni domovini večine Slovencev, dograjena železniška proga Dunaj-Trst, ki je kronala vlogo in vpliv tega pristaniškega mesta.
To je bil čas pomladi narodov, združenih pod tujimi monarhi, čas začetka korenite druge industrijske (ali tehnološke) revolucije ter tudi čas nastanka programa »Zedinjena Slovenija«, prvega dokumenta, ki je jasno pričal o težnji po združitvi Slovencev v enotno državno tvorbo.
Tik pred začetkom 20. stoletja se je v Trstu rodil Avgust Černigoj, slikar, mentor in avantgardist, edini Slovenec, ki je študiral na slovitem weimarskem Bauhausu.
V Trstu so nato leta 1920 italijanski škvadristi v znak zanikanja večkulturnosti zažgali slovenski Narodni dom. S tem je bilo od tam pregnano še danes edino stalno slovensko gledališče izven okvirov Republike Slovenije, ki je bilo tudi po svoji ponovni vzpostavitvi leta 1945 večkrat na robu zaprtja. Kulturo slovenstva na Tržaškem so tako že večkrat poskušali simbolno in materialno uničiti, a jim vse do danes ni uspelo.
Narodni dom v Trstu pred požigom (levo), tik po njem (sredina) in danes (desno). Foto: Daniele De Marco
Avgust Černigoj je svoje poslanstvo začel uresničevati avgusta 1924 v Ljubljani, ko je v telovadnici Tehniške srednje šole v Ljubljani postavil 1. konstruktivistično razstavo, vendar je tedaj po besedah refleksije še eksperimentiral z antropomorfnimi oblikami in ni naredil potrebnega preloma od kompozicije h konstrukciji.
Bolj ali manj sočasno so slovenski konstruktivizem izgrajevali tudi Srečko Kosovel, eden prvih konstruktivističnih pesnikov nasploh in eden najbolj izvirnih umov slovenske literature, Ferdo Delak, gledališki reformator in tvorec revije Novi oder, ter srbsko-hrvaška zenitista Branko Ve Poljanski in Ljubomir Micić z revijo Svetokret.
Leta 1925 je Černigoj k sodelovanju povabil dva tržaška futurista, pesnika Emilia Maria Dolfija in umetnika Giorgia Carmelicha. V Trstu so ustanovili zasebno umetniško šolo Cernigoi-Carmelich-Dolfi.
Spomladi 1926 se je preoblikovala v Tržaško konstruktivistično skupino (Gruppo costructivista di Trieste), jeseni istega leta pa pod vodstvom Černigoja in Delaka začela izdajati avantgardistično revijo Tank. Tokrat izrazito mednarodno usmerjena dejavnost je vzniknila kot redek odkrit poskus preboja slovenske umetnosti na svetovni zemljevid.
Der Sturm: Junge slovenische Kunst, 1929. Foto: Muzeji in galerije mesta Ljubljane
Herwarth Walden, urednik ene osrednjih revij za kritiko umetnosti v Evropi, Der Sturm, je leta 1913 izrekel: »Umetnost je izraz in ne posnemanje.« (Kunst ist Gabe und nicht Wiedergabe.)
In prav Walden je nato leta 1929 celotno tematsko številko te eminentne revije tudi zaradi prizadevanj Tanka namenil mladi slovenski umetnosti (Junge slovenische Kunst).
In končno: ideja tržaških konstruktivistov se je najčisteje utelesila jeseni 1927. Avgust Černigoj, Eduard Stepančič, Giorgio Carmelich in Josip Vlah so na razstavi v paviljonu Ljudskega (Tommasinijevega) vrta v Trstu postavili svoje umetnine v prostor - torej ne več na stene ali podstavke.
Tržaški konstruktivistični ambient, 1927. Foto: arhiv San Francisco Museum of Modern Art
Willi Nürenberg je v reviji Tank 3 o tej pionirski inštalaciji zapisal: » /.../ študije materialov niso stale, ampak so bile z nitkami obešene na strop. S tem so predmeti izgubili zemeljsko težo in s tem se je zvišal duševni moment.«
Zlasti velja omeniti Stepančičevo levitacijsko konstrukcijo in njen simbolni pomen za premagovanje Zemljine dominantne sile - gravitacije. Konstrukcija je mnogo let pozneje sodelovala pri prvi gledališki predstavi v breztežnosti (Biomehanika Noordung, 1999) in velja danes za temeljni zaščitni znak KSEVT.
Tudi ta spomenik slovenske avantgarde pa ni preživel zlahka. Šele druga rekonstrukcija ambienta iz leta 2011 pod vodstvom Zavoda Delak in s pomočjo Srednje lesarske šole Ljubljana zdaj stoji na ogled v stalni zbirki Moderne galerije.
Rekonstrukcija Tržaškega konstruktivističnega ambienta v Moderni galeriji, 2011 Foto: Matija Pavlovec/Delo
Na podlagi pričevanj, dokumentov, računalniških simulacij in strokovnih izsledkov ga je oživila ekipa strokovnjakov (Dragan Živadinov, Miha Turšič, dr. Janez Vrečko, dr. Peter Krečič, Martina Volk, dr. Marko Jenko in Piero Conestabo, sodelavec pri prvi, tržaški rekonstrukciji ambienta v muzeju Revoltella leta 1991).
Usoda umetnine, rojene na pragu fašizma, imperialnih ambicij po odprtem morju in rastočega slovenskega nacionalnega potenciala, je torej zapletena. Tržaški konstruktivistični ambient je spojil slikarstvo in arhitekturo v nekaj, čemur bi Srečko Kosovel, ki razstave za las ni več doživel, rekel »gibalna filozofija«.
Po požigu Narodnega doma in diplomatskih katastrofah, ki so Trst skoraj popolnoma odrezale od Slovencev, je umetnost vstopila v tretjo dimenzijo in se soočila z gravitacijo. Postavitev je genialno povezala razvoj nemškega modernizma, še posebej pa italijanskega futurizma in ruskega suprematizma v svojo vizijo konstruktivizma, ki slovenski umetnosti med avantgardami 20. stoletja podeljuje neizbrisen pečat.
***
Blaž Šef skrbi za stike z javnostjo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
***
Preberite tudi:
• Tržaški konstruktivisti: avantgardni pionirji sodobnosti
• Nova stalna razstava v Moderni galeriji
• Der Sturm: prodor najdrznejših umetniških tendenc
• O požigu Narodnega doma v Trstu
Viri:
• Der Sturm in slovenska historična avantgarda = [Der Sturm] and the Slovene historical avant-garde : Muzej in galerije mesta Ljubljane, [Kulturni center Tobačna 001], 28. 5. - 26. 6. 2011 / [teksti, texts Polona Balantič ... et al.] ; urednika Alenka Gregorič, Dragan Živadinov - Ljubljana, 2011
• Gedrih, Igor. »PONATIS REVIJE TANK.« Sodobnost (1963) letnik 35. številka 8/9 (1987).
• Vrečko, Janez. »Revija Tank in slovenski avangardistični kontekst.« Sodobnost (1963) letnik 33. številka 8/9 (1985).
• Vrečko, Janez. »Formiranje Kosovelovega konstruktivizma.« letnik 33. številka 1 (2010) str. 1-22.
• Radio Študent: Tržaški konstruktivistični ambient kot napoved post-gravitacijske umetnosti, 2. april 2015
• RTV Slovenija: Procesiranje Tržaškega konstruktivističnega ambienta ni postmodernistična šala, 2. april 2015
