Kabinet čudes: »Usoda je tvoje delo!«

Rodil se je leta 1908 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal. Po maturi na realni gimnaziji je študiral na filozofski fakulteti in se zaposlil na fizikalnem inštitutu Tehniške fakultete. Eno leto se je izobraževal v Berlinu, kjer je leta 1938 doktoriral. Vrnil se je na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in postal docent na katedri za fiziko ter leta 1946 univerzitetni profesor. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je leta 1949 izvolila za svojega rednega člana. Zaradi številnih nesoglasij je zapustil domovino in leta 1960 odšel v München in naslednje leto v ZDA, kjer je prevzel vodenje laboratorija Camille Dreyfus v Durhamu. Ob tem je poučeval še na tamkajšnji univerzi Duke in na Univerzi v Clevelandu kot gostujoči profesor. Leta 1973 se je zaposlil v Nacionalnem biroju za standarde v Washingtonu, kjer je delal do svoje upokojitve leta 1984. Umrl je leta 1993, le nekaj mesecev po vrnitvi v Ljubljano.

»Neobetavni« polimeri«

Pri raziskovalnem delu se je posvečal predvsem študijam polimerov, to je velikih molekul, sestavljenih iz več manjših enot − monomerov. Na tem področju je postal eden vodilnih strokovnjakov v svetovnem merilu. Po Peterlinovih besedah je ukvarjanje s polimeri v letih po vojni veljalo za neobetavno in z njimi naj se ne bi ukvarjal noben pameten človek. Kasnejši razvoj je pokazal, kako so se motili, saj polimeri zaradi širokega spektra lastnosti igrajo bistveno in vsestransko vlogo v našem vsakdanjem življenju.

Institut Jožef Stefan

Pomemben je njegov prispevek pri gradnji, organizaciji in v prvih letih vodenju največjega raziskovalnega inštituta v Sloveniji, ki deluje še danes. Ustanovljen je bil po zgledu številnih inštitutov, ki so jih po vojni zaradi velikih pričakovanj glede jedrske energije ustanavljali povsod po svetu. Slovesno odprtje novih prostorov na Jamovi cesti in poimenovanje po fiziku Jožefu Stefanu je bilo na kulturni praznik leta 1953. Pobuda za ustanovitev je prišla iz političnih krogov, osrednjo vlogo je odigral takratni gospodarski minister Boris Kidrič. Zanimivo je, da je Peterlin umrl ravno na rojstni dan Jožefa Stefana, 24. marca 1993.

Ob podelitvi častnega doktorata Univerze v Ljubljani Antonu Peterlinu leta 1988 so odkrili njegov doprsni kip, ki je delo kiparja Marjana Keršiča - Belača. Foto Sanja Živković, Tehniški muzej Slovenije.

»Tri univerzitetne nerode«

Mnogo o razmerah v času takoj po drugi svetovni vojni pove zgodba o »treh univerzitetnih nerodah«, kot jo je poimenoval sam Peterlin. Trije univerzitetni profesorji, vsi po imenu Anton (poleg Peterlina še Kuhelj in Moljk), so se s polnimi kovčki denarja, ki ga je zagotovil takratni politik Boris Kidrič, odpravili v Italijo po nakupih raziskovalne opreme. Odprava se je sprevrgla v pravo moro, saj so profesorje prestregli karabinjerji, jim zasegli tri milijone lir in jih za nekaj mesecev poslali v zapor, od koder jih je rešilo šele diplomatsko posredovanje. Prizadevanja za vrnitev zaplenjenega denarja so trajala dobrih šest let, na koncu so dobili nazaj le pol milijona lir.

Čuvar slovenščine

Peterlin ni bil le fizik svetovnega kova, ampak je veljal tudi za strogega čuvaja pravilne rabe slovenščine. Njegov nekdanji študent Peter Gosar je izjavil: »Bolj smo se bali, ali bomo neko stvar predstavili v pravilni slovenščini, kot da bo strokovno pravilna. Pri strokovnih zadevah se je dalo z njim diskutirati, pri slovenščini nikakor.«

»Znanost gre preko meje ene države v drugo«

Te Peterlinove besede se v celoti navezujejo na temo občasne razstave z naslovom Znanje brez meja, ki jo v sodelovanju s številnimi strokovnjaki in institucijami pripravljamo v Tehniškem muzeju Slovenije. Na njej bo predstavljen izbor štirinajstih uspešnih inovatorjev in znanstvenikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja odšli iz naših krajev v širni svet ali jih je pot zanesla k nam.

Štirinajst izbranih

Na razstavi bomo predstavili avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku Primoža Trubarja, razsvetljenca Žigo Zoisa, naravovarstvenico Angelo Piskernik, velikega pustolovca Antona Codellija, očeta smučarskih poletov Stanka Bloudka, fizika z umetniško dušo Jožefa Stefana, soustanovitelja Instituta Jožef Stefan Antona Peterlina, elektrotehnika Aleša Strojnika, našega edinega Nobelovega nagrajenca Friderika Pregla, prvega vesoljskega arhitekta Hermana Potočnika Noordunga, vesoljskega popotnika Antona Mavretiča, iskalko planetov Marijo Strojnik, astronavtko Sunito L. Williams ter soustvarjalca Silicijeve doline Franceta Rodeta.

S pomočjo njihovih zgodb in podkrepljeno z bogatim gradivom želimo izpostaviti pogosto spregledan pozitiven vpliv migracij na našo družbo. In zagotovo je znanje tisto, ki je vedno prehajalo meje, dejanske in še večkrat navidezne. Znanstveniki so tisti, ki si drznejo iti onkraj domačega, znanega in varnega. Naš izbor posameznikov kaže, da nekaterim tudi planet Zemlja ne zadostuje, upajo si dlje, do konca našega Osončja in še čez.

Razstava Znanje brez meja bo na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki med 1. marcem in 3. decembrom 2018.

***

Irena Marušič in dr. Estera Cerar, muzejski svetnici, Tehniški muzej Slovenije.