Ko odkrijemo, kaj vse mladi hranijo na mobilnikih

V virtualni svet otroci čedalje pogosteje kukajo »skozi« telefone, zato so tu ranljivejši.

Objavljeno
03. marec 2015 23.55
LJUBLJANA SLOVENIJA 16.10.2011 PROTEST PRED BORZO FOTO: JOZE SUHADOLNIK
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar

Ljubljana − »Odrasli uporabniki interneta so izpostavljeni različnim goljufijam in mamljivim »ponudbam« na spletu, lažnim kreditom in lažnim trgovinam. So tudi bolj izpostavljeni okužbam računalnikov z izsiljevalskimi virusi, ki zašifrirajo dokumente in slike. Mladi pa uporabljajo predvsem mobilne naprave in družabna omrežja, zato so tu ranljivejši.«

Tako na vprašanje, kaj so glavne varnostne grožnje za slovenske uporabnike spleta, predvsem za otroke, odgovarja Gorazd Božič iz nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov na področju varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT. Največkrat gre za krajo identitet oziroma profilov na teh omrežjih, ustvarjanje lažnih profilov in nadlegovanje po njih,« še pojasni.

Največ škodljivcev prek aplikacij

Kako dobro mladi poznajo nevarnosti, ki nam pretijo na mobilnikih? Poznavalec informacijske varnosti Blaž Markelj, predavatelj na fakulteti za varnostne vede, pravi, da je poznavanje groženj različno. Tega, da obstaja velika nevarnost, da nam ukradejo mobilno napravo, se skoraj vsi mladi zavedajo. A že poznavanje okužb z zlonamerno programsko opremo, okužb prek brskalnika ali aplikacij je slabše. »Ravno prek aplikacij lahko dobimo največ škodljive programske opreme. Običajno so to zelo preproste in zanimive aplikacije, tudi igrice, v ozadju katerih pa deluje še marsikaj nevarnega,« pojasni Markelj.

Ugotavlja, in to je potrdila raziskava, ki so jo opravili na fakulteti, da varnostne rešitve, ki jih mladi uporabljajo, niso prilagojene trendom groženj. »PIN-kodo za SIM-kartico uporablja večina, a to je že higienski minimum. Avtentikacijo uporabnika ob aktiviranju določene funkcije ali arhiviranje vsebin uporablja že manjši odstotek. Le slabih 30 odstotkov jih uporablja antivirusno zaščito, čeprav je že veliko te opreme dostopne brezplačno,« ponazori Markelj. Ko pa odkrijemo, kaj mladi hranijo na mobilnikih, tudi zadeve, ki so zelo pomembne, in osebne podatke, je to skrb vzbujajoče, saj odtujitev mobilnih naprav in/ali podatkov lahko uporabnika zelo izpostavi, opozori Markelj. Vsak osebni podatek, ki ga ima posameznik na mobilni napravi, ima namreč določeno vrednost. V primeru, da je ta naprava odtujena, pa imajo do teh podatkov dostop tudi drugi ljudje.

Ko se strinjaš z drobnim tiskom ...

Pri prenosu aplikacij, na primer, je zato vedno treba prebrati »drobni tisk«, s katerim sprejmemo pogoje uporabe, in paziti, da se priklopimo na varno brezžično omrežje. »V trenutku neprevidnosti lahko aplikacija sinhronizira naš imenik in mi smo se s tem uradno celo strinjali! Naši podatki postanejo nekje na spletu podvojeni,« pravi Markelj. Zato je najpomembnejše izobraževanje. »Če grožnje poznamo, se bolj pozanimamo in iščemo rešitve.«

A otrok in mladostnikov ne smemo jemati vedno samo v vlogi žrtev, opozori Božič: »Lahko so tudi storilci, torej tisti, ki zlorabe izvršijo. Recimo osnovnošolec, ki je po omrežju iskal kodo za virus, ki bi ga lahko podtaknil svoji učiteljici na računalnik. Z virusom bi dobil dostop do računalnika, na katerem je bila kontrolna naloga.«

Več incidentov, večja ozaveščenost

Na odzivnem centru SI-CERT so lani obravnavali 2060 spletnih incidentov. »Tarče so tako posamezniki kot podjetja, glavni motiv pa je finančna korist. Bodisi neposredna, ko lahko iz vas tako ali drugače dobijo denar z izsiljevanjem ali goljufijo, ali pa posredno, ko je vaš okuženi računalnik ali ukradeni poštni račun sredstvo za izpeljavo goljufije, usmerjene na druge. Otroci in mladostniki tu na srečo ne izstopajo kot posebej problematična skupina,« še doda Božič.

Število inicidentov pa vsekakor narašča. Leta 2008 so jih namreč obravnavali »borih« 300. A to ne pomeni, da gre dejansko za tolikšen porast. Zagotovo je teh dejanj več, a boljša je tudi ozaveščenost, zato je tudi prijav več.