Tiskane izdaje
Ljubljana - Zdaj že nekdanja predstojnica katedre za novinarstvo in redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Karmen Erjavec, ki jo sumijo potvorbe znanstvenih del, je priznala, da je storila določene napake, ki ji obžaluje in je tudi sprejela odgovornost.
»Vse skupaj me je zelo prizadelo in izjemno načelo moje psiho-fizično zdravje, tako da trenutno nisem celovito sposobna odgovarjati na obtožbe,« je zapisala Erjavčeva.
Izrazila je pripravljenost sodelovanja v postopkih, ki bi ugotovili realno stanje njenega dela, »v upanju, da bodo ohranili moje dobro ime, dobro ime mojih bližnjih domačih in sodelavcev in ugled strokovnega ter raziskovalnega dela na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani«. Ob tem pa se opravičuje vsem, ki so bili zaradi teh postopkov in njenih preteklih dejanj prizadeti, poroča STA.
Erjavčeva je že prosila za sporazumno prekinitev delovnega razmerja na fakulteti za družbene vede, kot poročamo v Delu danes pa je vodenje katedre za novinarstvo je prevzel Igor Vobič.
Katere vsebine natanko naj bi bile predmet preiskave, še ni jasno. Kot pišemo, je bila Erjavčeva vsa leta produktivna, tako na pedagoški kot na znanstvenoraziskovalni ravni. Ravno zaradi izredno visokega števila znastvenih točk, so se začeli pojavljati pomisleki o verodostojnosti njenih objav.
V analizi Uporaba Twitterja v volilni kampanji za Evropski parlament maja 2014, ki je bila objavljena v reviji Javnost, je Karmen Erjavec pripravila prispevek z naslovom Slovenski novinarji in občinstva o uporabah Twitterja: med politično propagando in verodostojnejšim poročanjem. V njem trdi, da so bili »med volilno kampanjo za volitve v evropski parlament izvedeni intervjuji v fokusnih skupinah s 84 člani občinstva in poglobljeni intervjuji s 50 novinarji/uredniki vplivnih slovenskih medijev«.
Ker se sklicuje na tako veliko število intevjujev in ker se tudi časnik Delo uvršča med osrednje slovenske medije, smo postali pozorni na omenjeno analizo. V opisu metodologije avtorica natančneje navaja: »Intervjuvali smo dvajset novinarjev in trideset urednikov vplivnih slovenskih medijev, in sicer dva novinarja (po enega iz notranje- in zunanjepolitične redakcije) ter tri urednike (odgovornega urednika in področna urednika) osrednjega slovenskega časnika Delo ...« V resnici znotraj Delovega uredništva vsaj z odgovornim urednikom Dela pogovor zagotovo ni bil opravljen. Gre le za en primer, ki naj bi bil v teku njene kariere sporen.
Na fakulteti so nam tudi pojasnili, da jih je novica presenetila in dodali še, da gre v primeru akademske nepoštenosti za izjemno zahtevne strokovne, akademske in etične zadeve, kakor tudi za problematiko dostojanstva posameznika, zato mora fakulteta zadevo temeljito proučiti ter da bo treba imenovati posebno komisijo in počakati na izsledke.
