Matematika je povsod okrog nas

Ugledni matematik Cédric Villani, čigar knjiga Rojstvo teorema je izšla v slovenščini, te dni na obisku v Ljubljani.

Objavljeno
31. marec 2017 22.40
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik

Ljubljana – Matematika se mnogim zdi nezanimiva, neživ­ljenjska in sploh pretrd oreh, zato ga zavržejo brž, ko ni več nujen. Da se motijo, poskuša javnost, kjerkoli že je, prepričati francoski matematik Cédric Villani, ki se je te dni mudil v Ljubljani. Ne, vznemirljiva je in človeška, v njej je polno anekdot, matematika je povsod okrog nas, je mogoče povzeti po njegovih nastopih.

Triinštiridesetletni Cédric Villani kot matematik uspešno povezuje znanstveno raziskovanje in položaj direktorja inštituta Henri Poincaré na univerzi Pierra in Marie Curie ter mesto profesorja na univerzi Claude-Bernard-Lyon-I. s humanizmom. Mar mu je za človeka, saj ve, da smo v resnici vsi povezani, nič ni povsem ločeno od drugega. Njegov pristop je svež in zaradi tolikšne sproščenosti nemara redek, doprinos k popularizaciji matematike pa izjemen – ne le v Franciji, ampak tudi po drugih koncih sveta, denimo v Afriki.

Kot avtor številnih del se je, med drugim, podpisal pod knjigo Rojstvo teorema (v izvirniku Théorème vivant, založba Grasset), ki je prav zdaj izšla pri založbi Totaliteta. (Laično rečeno) strokovnjak za teorijo plinov in plazem ter dobitnik prestižne Fieldsove medalje – v matematiki ima težo Nobelove nagrade – je o svojem knjižnem pisanju in raziskovanju spregovoril v četrtek, ko se je v knjigarni KulKul z njim pogovarjal založnik, pisatelj in prevajalec knjige Luka Novak.

Človeške plati matematike

Knjiga, ki so jo podnaslovili Človeški vidiki matematične avanture, je zanimiv dnevniški prikaz matematičnega raziskovanja, med katerim se znanstveno ustvarjanje kot nekakšen kolaž slikovito prepleta s človeškim, kulturnim, čustvenim, intimnim bivanjem. Villani je, kakor je bilo slišati med pogovorom in je brati v knjigi, družinski človek, mož in oče, velik ljubitelj glasbe, literature in hrane, denimo sirov, občuduje številna imena iz znanstvene zgodovine človeštva in še marsikaj, nikakor ne živi v slonokoščenem stolpu ...

Poudaril je, da so vse znanosti v resnici človeške, »vedno potrebujemo drugega, kar celotno skupnost, da bi lahko potegnili največ iz sebe in napredovali v razmišljanju«. Tako tudi matematična dogodivščina – kako rešiti določen problem – ob tehničnih zakonitostih in vseh potrebnih znanstvenih korakih vedno zahteva veliko navdušenja, domišljije in intuicije, nujno je sodelovanje z drugimi, treba je potovati ... Prav zato je knjiga Rojstvo teorema zanimiva za širše bralstvo, v njej je, denimo, veliko glasbe. Glasba in matematika se zdita povezani.

Navduševanje nad glasbo

Cédric Villani, ki je s skladateljem in pianistom Karolom Beffajem napisal tudi knjigo Kulise ustvarjanja [Les Coulisses de la création, založba Flammarion], je velik ljubitelj glasbe. »Zaradi svojih zakonitosti je bila nekoč razumljena kot matematična umetnost, toda razlog, da se nad njo tako pogosto navdušujejo matematiki in matematičarke – številni tudi sami igrajo inštrumente –, je drugje. Možna je razlaga, da je glasba najbolj abstraktna med umetnostmi, najbolj abstrakten odsev realnega življenja, kar je tudi matematika. Hkrati se da v glasbi z nekaj osnovnimi toni zaigrati ničkoliko variacij, tako po melodiji kot ritmu ... V matematiki je podobno.«

Villani, ki si je ob pristanku na brniškem letališču poznavalsko dejal: »Zdaj sem v domovini ­Laibacha«, si kot vnet poslušalec »določene komade vrti znova in znova«, nekatere pa povezuje s svojimi dosežki – spominja se, denimo, kaj je poslušal, ko je prišel do določenega matematičnega spoznanja. Po odzivih bralcev, ki mu pošiljajo pisma, verjame, da je »glasba močna povezovalka človeštva, ena najmočnejših«. Sam se ne navdušuje le nad klasiko, ampak tudi nad simfoničnim hard ­rockom, posebno nordijskim: posluša finsko skupino Nightwish­ in švedsko Therion ... Iz knjige Rojstvo teorema je razvidno, da sta med domačimi šansonjerji pritegnila njegovo pozornost Guy Béart in posebno Catherine Ribeiro. Zanj sta zanimiva tudi literarno, kar ni nepomembno, kajti matematikove korenine so literarne – je sin profesorjev književnosti.

Pentlja in pajek

Villani veliko potuje, zdaj je na nekakšni turneji po Balkanu. Cilj so znanstvena srečanja in v zadnjem času predvsem popularizacija matematike. »Vedno več časa namenjam komunikaciji s široko javnostjo, zagotovo največ med vsemi matematiki, ki so si prislužili mednarodne nagrade.« Široko komuniciranje je pomembno, saj je pot do odkrivanja sveta, dialoga z znanostjo pa si družbe želijo, zanima jih, kako je biti znanstvenik.

Matematik Villani v zadnjih letih povezuje več vlog, saj raziskuje, piše, predava, hkrati pa se mu zdi zanimivo tudi delo direktorja inštituta Henri Poincaré. »Neredki mislijo, da se šalim, ko pravim, da mi je všeč. Toda dobra uprava je ključ do dobrih projektov.« Zadnjih pet let je v ospredju širitev inštituta, saj naj bi na dodatnih 600 kvadratnih metrih uredili mediateko, muzej ... Delo naj bi končali v treh letih, doslej pa je bilo treba pridobiti tudi 15 milijonov evrov.

»Brez mojega medijskega obraza tega ne bi zmogli. Različne vloge, ki jih imam, pomagajo druga drugi,« je dejal Villani. Včeraj je na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko predaval o najboljši in najhujši napaki Henrija Poincaréja, pozneje se je v predsedniški palači pogovarjal z mladimi nadarjenimi slovenskimi matematiki, zvečer pa v Cankarjevem domu razmišljal o dialogu med matematiko in umetnostjo. Kjerkoli je, priteguje pozornost, prijela se ga je oznaka »Lady Gaga matematike«. Zanimiv je zaradi znanja, »statusa« pop znanstvenika in prav tako pojave: s čedno široko pentljo okrog vratu in pajkom kot broško.