Kaj zanima bodoče dijake in kaj njihove starše?

Učenci naj zaupaje vase, saj je vpis v srednjo šolo njihova prva življenjska odločitev. Preberite intervju s šolsko svetovalko.

Objavljeno
10. februar 2016 20.22
Sonja Merljak
Sonja Merljak

Barbara Zalokar iz šolske svetovalne službe OŠ Gorje meni, da otroku pri izbiri lahko pomagajo tako starši kot učitelji in svetovalni delavci.

Na kaj naj bodo učenci pozorni, ko izbirajo srednjo šolo?

Pridobijo naj čim več informacij o možnostih vpisa. Razmišljajo naj o sebi, svojih sposobnostih, interesih in močnih področjih. Zaupati morajo vase, saj je vpis v srednjo šolo njihova prva življenjska odločitev. Starši, učitelji in svetovalni delavci pa smo jim v oporo.

Kakšna je pri tem vloga staršev?

Starši poznajo otrokova šibka in močna področja in mu zato lahko pomagajo pri izbiri. Pred vpisom v srednje šole naj bo v družini veliko priložnosti za pogovor o poklicih, ki ji opravljajo družinski člani, prijatelji in sorodniki. Njihove poklicne poti so lahko pomembne pri odločitvi o vpisu.

Kako pa učitelji in svetovalni delavci lahko pomagajo?

Učitelji lahko otrokom omogočijo, da spoznajo različna poklicna okolja. Izkušnje pridobivajo pri interesnih dejavnosti, šolskih projektih, ekskurzijah. Omogočijo jim lahko tudi stik z drugimi kulturami, okolji, jeziki, denimo ob šolskih izmenjavah učencev.

Svetovalni delavci smo v pomoč učencem in staršem. Pri tem sodelujemo z učitelji, predvsem z razredniki, lahko pa tudi z zunanjimi ustanovami. Učence, ki niso odločeni, napotimo po informacije na Zavod za zaposlovanje, kjer lahko opravijo dodatne pogovore in testiranja, ter na center za informiranje in poklicno svetovanje.

Rada bi poudarila, da smo preplavljeni z informacijami in da prav ta ogromna količina pogosto povzroči pasivnost in neodgovornost pri otrocih.

Kaj naj naredijo učenci, ki jih zanima vse? In kaj tisti, ki jih zanima zelo malo?

Prvi se ponavadi odločijo za vpis v gimnazijo. Gimnazijski program jim omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe. V štirih letih se potem lažje odločijo za naravoslovno ali družboslovno smer študija. Tistim, ki jih ne zanima veliko stvari oziroma ne vedo, kam naprej, omogočimo individualno svetovanje na šoli ali v zunanji ustanovi.

Kako ravnati, če ima otrok smisel za – recimo – kemijo, veselijo pa ga jeziki?

Lahko se odloči za šolo, kjer je poudarek na naravoslovnih predmetih, a poleg dveh tujih jezikov poučujejo še tretjega. Na nekaterih gimnazijah ponujajo tako imenovane pakete: na primer splošni, naravoslovni, jezikovni, športni.

A tu se že pojavi nova dilema. Gimnazija je resda splošna, ampak ne privede do poklica, srednja šola pa dijake že usmerja v poklic?

Ko učenec izbira med gimnazijo in srednjo šolo, je prav, da sebe tudi kritično ovrednoti. Gimnazijski programi so zahtevnejši. Učenci morajo imeti poleg dobrih ocen tudi izoblikovane učne in delovne navade, ki pripomorejo k uspešnosti. Sicer pa izobraževalni sistem dijakom omogoča prehod med programi in nadgradnjo izobrazbe.