Slovenščina bo še naprej v središču neurejenega stanja

Ljubljana – Slovenščina ni več ogrožena; vsaj ne tako zelo, kot so se več mesecev, odkar se je izvedelo za načrtovano spremembo zakona o visokem šolstvu, bali njeni nasprotniki. Na ministrstvu za izobraževanje so umaknili sporni del 8. člena, po katerem bi univerze v tujem jeziku lahko izvajale tudi študijske programe, če je vanje vpisanih več tujih študentov in če se takšni študijski programi izvajajo v slovenskem jeziku.

Številne sloveniste, pisatelje in druge zagovornike slovenščine je sprememba tega člena zelo vznemirila. V javnosti se je vnela burna razprava, kresala so se mnenja. Nasprotniki spremenjenega člena so sestavili peticijo in ministrico za izobraževanje celo pozvali k odstopu. A številni univerzitetni profesorji in znanstveniki, med njimi tudi slovenisti, so novelo zagovarjali, saj so bili prepričani, da omogoča večjo odprtost v mednarodno okolje.

Primerna varovalka slovenščine

Na ministrstvu so podlegli pritiskom in sporno dopolnitev člena umaknili. To pa ne pomeni, da so nasprotniki zmagali. »Pomeni le, da se bo neurejeno stanje nadaljevalo,« opozarja prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zagovorniki sprememb so menili, da novela zakona ne ogroža slovenščine, saj je o(b)stajala varovalka – besedilo prvega odstavka 8. člena, ki pravi, da je učni jezik slovenščina.

Nasprotniki so bili prepričani, da te varovalke ni. »Primerna varovalka bi bila, da bi morala univerza vse programe, ki jih izvaja v angleščini, izvajati tudi v maternem jeziku večinskega prebivalstva. Študentje bi se lahko sami odločali, ali želijo študirati v angleščini ali materinščini. Tako je to urejeno na Danskem,« denimo opozarja Snoj.

Ker je ministrstvo umaknilo sporno besedilo osmega člena novele zakona o visokem šolstvu, je matični odbor potrdil predlog sprememb zakona o visokem šolstvu, poslanci pa so nekaj besed namenili le še financiranju javnih visokošolskih zavodov.