Tretjina deklet doma presedi več kot štiri ure na dan

Ljubljana – »Žoooga,« vpije najstnik. »Kdo jo bo vrnil?« »Jaz ne, ne znam brcati,« pravi tretješolec. Drug devetletnik sošolca vsako popoldne vabi, naj se namesto na igrišču raje igrata pri njem doma. Zakaj? Ker ne zna košarke, niti drugih iger z žogo. Na igrišču je zato dolgčas.

Zakaj se otroci premalo gibljejo? Vzrokov je več. Včasih so domov prihajali ob enih ali dveh popoldne in imeli potem še dovolj časa za domačo nalogo, igro in kakšno dejavnost. Danes so mnogi do petega razreda v podaljšanem bivanju. Domov pridejo ob štirih, nekateri šele ob pol šestih. Če imajo na urniku še trening ali glasbeno šolo, jim do odhoda v posteljo ostaneta ura ali dve. Za družino je precej lažje, če v tistem času ostanejo doma, čeprav za računalnikom, kakor da odidejo dvorišče ali igrišče. Tja bi jih morali – najmanj do tretjega razreda – pospremiti starši, ki bi popoldne raje obsedeli na kavču. Večji otroci pa se sami ne odpravijo ven, če na takšno ulično potepanje niso navajeni od malega.

Gibanje varuje pred zasvojenostmi

Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi se morali otroci in mladi gibati najmanj uro do dve na dan. Vsak dan. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa sporočajo, da podatki HBSC-raziskave kažejo, da je v Sloveniji telesno dejavnih le dobrih 18 odstotkov mladostnikov. »Podatki kažejo, da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta. S starostjo telesna dejavnost upada. Dovolj se gibajo in telovadijo predvsem 11-letniki, sledijo 13- in 15-letniki. Med 15-letnicami se jih redno giblje in telovadi le še dobrih sedem odstotkov,« pravi Andreja Drev z NIJZ. V zadnjih 12 letih raziskovalci zaznavajo upadanje telesne dejavnosti pri vseh otrocih, še posebno med 11-letniki in 15-letnicami.

Redna telesna dejavnost je, kot pravijo na NIJZ, ključna za razvoj, zdravje ter splošno dobro počutje otrok in mladostnikov. Vpliva na telesni in gibalni razvoj ter na kognitivne sposobnosti, obenem pa preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni v adolescenci in varuje pred razvojem različnih odvisnosti.

»Pomembno je, da mladostniki že zgodaj razvijejo aktiven življenjski slog in dosegajo priporočljive ravni telesne dejavnosti, saj bodo tako pridobili številne koristi za zdravje, ki jih bodo prenesli tudi v poznejša življenjska obdobja,« poudarja Andreja Drev.

Mladostniki preveč sedijo

Podatki njihove raziskave kažejo, da vsak peti mladostnik v prostem času več kot štiri ure na dan preživi v sedečem položaju. Čezmerno sedenje s starostjo narašča. Največ tistih, ki preveč sedijo, je med 15-letniki in še posebno med 15-letnicami. Vsako tretje dekle v prostem času sedi več kot štiri ure na dan. Prof. dr. Janko Strel iz Fakultete za šport je že pred dvema letoma opozarjal, da so dekleta danes manj zmogljiva, kot so bila leta 1990.

Otroci med šolskim letom presedijo več ur na dan že v šoli. Zaplete se, ker dobra polovica mladostnikov med tednom ure in ure presedi tudi doma. Približno vsak četrti mladostnik po podatkih NIJZ med tednom igra igrice tudi po dve uri ali več na dan. Elektronske naprave uporabljajo tudi za pisanje domačih nalog in pregledovanje e-pošte. Andreja Drev zato priporoča omejevanje sedenja. Presedeli naj ne bi več kot štiri ure na dan. Otroci in mladostniki naj bi bili pred zaslonom največ dve uri, prav tako bi morali biti starši pozorni tudi na to, koliko časa sedijo v avtomobilu, in na to, da ne bodo predolgo v zaprtih prostorih.

Najmanj debeli so Latvijci

Že sedenje po besedah Andreje Drev predstavlja tveganja za razvoj debelosti. Če otroci, ki veliko sedijo, obenem uživajo neprimerno in nezdravo hrano, se toliko hitreje in lažje začnejo rediti. Čezmerna telesna teža slabo vpliva na zdravje. Debelost je danes resen in vedno bolj razširjen zdravstveni problem. Po podatkih statističnega urada je bilo leta 2010 v Evropski uniji približno 22 milijonov otrok s čezmerno telesno težo, od tega pet milijonov otrok debelih. Debeli otroci brez ustrezne pomoči, kot jo, denimo, omogočajo v Šoli za zdravo prehranjevanje in življenjski slog na Kliniki za pediatrijo mariborskega UKC, zrastejo v debele mladostnike in debele odrasle. »Ugotavljamo, da je v Sloveniji okrog 18 odstotkov otrok s čezmerno telesno težo, od tega od pet do šest odstotkov tistih, ki so izjemno debeli,« je junija v Delu opozoril pediater s klinike in pobudnik projekta Martin Bigec.

Mednarodni dan gibanja in evropski dan debelosti

Tudi v Evropi so mnogi pretežki zato, ker se čedalje več mladih prehranjuje v restavracijah s hitro hrano in vozi s svojimi avtomobili, prosti čas pa preživljajo pred televizorji in računalniki. »Največ mladih s preveliko telesno težo je bilo med letoma 2000 in 2005 v Nemčiji (42,7), na Malti (47,8) in v Združenem kraljestvu (53,1), najmanj pa v Latviji (10), na Slovaškem (10,3) in v Franciji (10,6 odstotkov). Analize kažejo, da ima preveliko telesno težo več fantov kot deklet,« piše na spletni strani statističnega urada.

Debelost, ki je kriva za pet odstotkov vseh smrti na svetu, je tako resen problem sodobnega načina življenja v razvitem svetu, da sta opozarjanju in preventivnemu ravnanju namenjena kar dva posebna dneva: svetovni dan gibanja (10. maja) in evropski dan debelosti (22. maja).

Strokovnjaki zato staršem svetujejo, naj otrokom navade, ki jih bodo spremljale vse življenje, privzgojijo že v prvih letih življenja. Z otroki naj se raje sprehajajo, kot vozijo z avtom ali avtobusom, v šoli naj izbirajo športne interesne dejavnosti, in če se le da, naj jih pošljejo na igrišče ali dvorišče. Nevarnosti, ki tam prežijo na njih, niso nič manjše od tistih, ki jih lahko doletijo v virtualnem svetu, ali od tistih, ki so povezane z debelostjo. Ne gre samo za zdravje, na katerega otroci in mladostniki še niso dovolj pozorni, tu je še tako pomembna dobra samopodoba.