Učenci so v šoli veliko dlje kot učitelji

Ljubljana – Ko so na ministrstvu za šolstvo napovedali, da se bodo letos številni prvošolčki učili tuj jezik, je bila to za mnoge starše dobra novica. Veselili so se vse do trenutka, ko so ugotovili, da bosta dodatni uri pouka na urniku ob pol osmih zjutraj.

Številnim to ne predstavlja posebne težave, toda za tiste, ki so v službi do petih popoldne ali še dlje, tak urnik pomeni, da so njihovi otroci v šoli devet ur in pol. Neobvezni izbirni predmeti so ta hip žgoča tema v šolstvu. Po besedah predsednika združenja ravnateljev Gregorja Pečana so še povečali problem, ki ga imajo v šolah z izdelavo urnikov, ob tem pa podaljšali čas bivanja otrok v šoli.

»Zaradi velike količine ur v predmetniku in zaradi šole, ki ni prilagojena učencem, prihaja do paradoksa: učenci so v šoli bistveno dlje in so efektivno bolj zaposleni kot učitelji z normiranimi 40 ur na teden. Komično, ironično, groteskno,« pravi Dušan Merc, ravnatelj osnovne šole Prule.

Otroci, ki večinoma v šolo pridejo okoli pol devetih zjutraj, če nimajo predure, v njej ostajajo do dveh, treh, štirih, celo petih popoldne. Poleg rednih ur pouka in neobveznih izbirnih predmetov so tu še dopolnilni in dodatni pouk ter razredne ure. Nato pridejo na vrsto še krožki. Družinsko življenje je tako marsikje omejeno na tri ure – od pol šestih do pol devetih, ko se začne priprava na odhod v posteljo. V ta čas je treba stlačiti pogovor o šoli, pregledovanja domačih nalog, kuhanje, vožnjo na trening ali v glasbeno šolo, igro in branje za lahko noč.

Prepuščeni sebi in staršem, ki jih ni

S težavami se ne soočajo le starši prvošolcev. Vse do petega razreda je tudi po besedah ravnatelja OŠ Prežihov Voranc Marjana Gorupa smiselno, da učenci po rednem pouku niso sami doma, ampak da ostanejo v podaljšanem bivanju, kjer za njihovo varnost dobro skrbijo – bolje kot v mnogih državah, kjer take rešitve ne poznajo. Po drugi strani, pravi ravnatelj, bi najstniki lahko nekaj ur preživeli sami, če bi jih kot družba navadili na samostojnost. »Vprašati se moramo, kaj je treba spremeniti, da bomo lahko otroke vključevali v družbene procese in da bodo ob tem varni. Nekoč je bila celotna skupnost pozorna na otroke, ko so prišli iz šole domov. Danes ni več tako.«

To najbolje vedo starši najstnikov. Slednji gredo lahko po pouku domov, a so potem več ur sami. Ker se pubertetnikom dogaja sto na uro, se lahko v tem času zgodi marsikaj. »Do takrat, ko pridejo starši iz službe, se lahko zapijejo in streznijo,« je med razpravo o predurah na družabnem omrežju zapisala ena od mam.

Večina staršev na šoli s službami začenja kasneje, zato so otroci del popoldneva sami in brez nadzora, opozarjajo nekateri starši. »Problem je zlasti v tretji triadi, ko ni več možnosti podaljšanega bivanja, in se, neverjetno, popoldne otroci ne smejo zadrževati v prostorih šole. Urniki staršev in otrok so neusklajeni, kar je zelo velik poseg v družinsko življenje: zjutraj ni otrok, popoldne ni staršev,« pripoveduje mama dvanajstletnika, ki ima v 8. razredu preduro trikrat na teden.

Kronično pomanjkanje spanja

Britanski strokovnjak za spanje dr. Paul Kelley je prav te dni pozval k spremembi delovnega in šolskega časa. Najstniki, pa tudi odrasli nekje do 55. leta starosti, zvečer težko zaspijo. To ni povezano z uporabo elektronskih naprav, kot bi morda kdo pomislil, ampak z njihovim naravnim bioritmom. »V Evropi se zato soočamo z družbo, ki ji kronično primanjkuje spanja,« je dejal. Da je dovolj spanja pomembno za zdravje, varnost in pri šolarjih tudi za učni uspeh, opozarja tudi ameriška epidemiologinja dr. Anne Wheaton.

Na nekaterih šolah se zavedajo, a kot pravi, pravi Ljubo Brezočnik, ravnatelj OŠ Vito Kraigher, neobveznih izbirnih predmetov nimamo kam razporediti. »Angleščino smo v prvem razredu ponudili kot preduro, ker imajo otroci popoldne druge dejavnosti. Za starše je to najbolj ugodno, doslej ni bilo večjih pripomb. Če pa bi starši izrazili željo, bi se z njimi pogovorili in pogledali, ali lahko najdemo druge rešitve.« Niso pa se povsod pripravljeni pogovoriti s starši. Marjan Gorup, denimo, pravi, da je pripravljen iskati skupne rešitve, če je to le mogoče, a da bi se konflikt še razširili, če bi demokratizirali razpravo o predurah. »Skoraj vsak si je lahko izmislil izbirni predmet. Zakon veleva, da te vsebine vnesemo v program, in to počnemo po svojih najboljših močeh.«

Na srečo staršev na mnogih šolah predur ni. »Predure za prvo triado sploh niso primerne,« pravi ravnateljica OŠ Knežak Tea Gustinčič. »Pouk začenjamo ob 8. Še tako so otroci večji del dneva v šoli. Da pravočasno pridejo v šolo, morajo vstati že ob 7. uri. Pozimi, v trdni temi, zaspani. Še večje težave so tam, kjer se otroci v šolo vozijo iz bolj oddaljenih krajev. Nekateri morajo od doma že pred 6. zjutraj, vstajajo torej ob 5.30. Kdo od odraslih to zmore, 5 dni v tednu? Ob tem pa morajo biti potem v šoli vse tja do 16.00, morda še dlje?«