Tiskane izdaje
Naslov je seveda delno zavajajoč. V primerjavi s številnimi evropskimi državami, kjer je pritisk na prostor večji, so javne površine v številnih slovenskih stanovanjskih (oziroma blokovskih) soseskah še vedno kakovostne. Kljub temu je treba razmisliti, kako zelenice, parkirišča, ploščadi in igrišča prenavljati, vzdrževati in načrtovati, da bodo zagotovile višjo kakovost življenja prebivalcem sosesk.
V okviru raziskovalnega projekta Javne površine v soseskah smo opravili intervjuje s ključnimi akterji, zbirali primere dobre in slabe prakse in vse skupaj objavljali na blogu Javne površine. Tokrat v rubriki Zaženi se predstavljamo nekatere rezultate raziskave.
Odprto ali zaprto mesto − kaj lahko storijo občine?
Občine so tiste, ki sprejmejo strateško odločitev, ali si želijo odprto ali zaprto mesto. Večina javnih površin v stanovanjskih soseskah je bila po zgraditvi v lasti občin, ki so gradnjo financirale s komunalnim prispevkom. V zadnjih nekaj letih veliko občin lastništvo javnih površin prepušča stanovalcem sosesk (po postopkih ZVEtL*), včasih pa so jih pridobili celo zasebni lastniki, ki niso povezani s sosesko − na primer v ljubljanskih soseskah BS3 (Bežigrad) in ŠS-6 (Šiška). Tako se prej enotne javne površine drobijo, posamezni lastniki pa jih upravljajo po svoji volji.
Občine morajo dokazati, da imajo do številnih zemljišč, na katerih ležijo javne površine, pravico, saj so zanje že plačale. Občine se površinam pogosto odrečejo zaradi visokih stroškov vzdrževanja. Namesto tega bi lahko poiskale nove, participatorne načine upravljanja in prebivalce spodbudile, naj prevzamejo skrb za prostor ne glede na to, v čigavi lasti je. Takšno strategijo so ubrali na Dunaju, na primer.
Boljši zakoni, vključujoča komunikacija − kaj lahko stori država?
Trenutno je največ sporov v stanovanjskih soseskah povezanih s prenosom lastništva po postopkih ZVEtL*. S tem ko posamezni blok pridobi pripadajoče zemljišče k stavbi, hitro poseže v »pravice« sosednjih stanovalcev in obiskovalcev soseske. Boji so še posebej ostri, ko se rešuje vprašanje, kdo bo lahko dostopal do parkirišč (v Ljubljani med drugim v Novih Jaršah in za Bežigradom). Prostorski načrtovalci večinoma menijo, da probleme, tako za stanovalce kot za občine, povzroča zakonodaja, predvsem ZVEtL*. Država bi morala sprejeti intervencijski zakon, ki bi nadomestil in izboljšal postopke za prenos lastništva javnih površin.
Država je skrbnica javnega interesa, zato mora poskrbeti, da se ta udejanji tudi na področju prostora. Prav vsi sogovorniki so izpostavili pomanjkanje kulture dialoga in slabo komunikacijo med prebivalci, predstavniki občin, strokovnjaki, zakonodajalci in državnimi uradniki. Naloga države je, da razvija nove modele vključevanja prebivalcev v načrtovanje prostora in vzpostavi mehanizme za skupno reševanje problemov javnih prostorov.
Kam naj torej parkiram svoj avto? Kaj lahko storimo prebivalci?
Parkiranje v stanovanjskih soseskah po celotni državi je ena od največjih težav, s katero se soočajo prebivalci. Primer: če bi hoteli, da vsako gospodinjstvo na javnih površinah parkira vse avtomobile, ki jih lasti, bi morali zato na primer v ljubljanski soseski Savsko naselje nameniti dve tretjini vsega prostora, ki je na razpolago.
V socialističnih stanovanjskih soseskah se nova parkirišča gradijo tam, kjer je prostor. To so ponavadi zelenice med bloki. Na mnogih med njimi so rastla drevesa, ki so bila zasajena ob času gradnje soseske, torej so zdaj dosegla lepo starost. Drevesa poleg tega izboljšajo kakovost zraka, ohlajajo prostor v poletnih mesecih. Zelene površine so eden od kazalnikov, po katerih raziskave, med drugim tiste, ki jih financira evropska komisija, merijo, katero mesto ima najvišjo kakovost življenja.
Ne moremo vam pokazati, kam parkirajte svoj avto. Vemo pa, da je prostora za vse avtomobile v soseskah premalo, tudi če si je vaš blok zagotovil zasebno parkirišče. Prostora je tudi premalo za zasebna otroška igrišča, zagrajene zelenice in zaprte ploščadi. Da bi bilo življenje v stanovanjskih soseskah res kakovostno, bomo morali narediti korak nazaj, sprejeti kakšen kompromis in skupaj prevzeti skrb za prostor.
Javne površine dvigajo kakovost življenja prebivalcem stanovanjskih sosesk. Če jih želimo ohraniti in izboljšati, je zdaj čas, da ukrepamo. Spremljajte nas na blogu Javne površine.
*ZVEtL: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
