Zaženi se: Notranji javni prostor

Javni prostor ni nujno zunanja površina. V stavbah ga ustvarjajo brezplačni program, odprtost za predloge in ideje ter enake možnosti dostopa.

Objavljeno
07. junij 2016 11.53
Zala Velkavrh
Zala Velkavrh
Privatizacija, globalizacija in »komunikacijska revolucija« bodo skupaj s spremembami vrednot in javnega etosa vplivali na količino in kakovost javnega prostora v prihodnosti, napoveduje ameriški profesor prostorskega načrtovanja Tridib Banerjee. Večina raziskovalcev in teoretikov se strinja, da se javni prostor in javna sfera v mestih krčita. Po drugi strani pa v zadnjih letih v Sloveniji in po svetu vse več posameznikov in skupin zavestno išče in testira rešitve, s katerimi bi javne prostore ohranili, da bi bi ponovno postali uporabni za različne skupine prebivalcev. Društvo prostoRož je v začetku leta 2015 javni prostor prvič poskušalo razširiti tudi na zaprt in pokrit prostor.

Zunanji in notranji javni prostor

Ob besedi javni prostor ponavadi pomislimo na trge in parke, na ulice in igrišča. Ko dežuje, se znoči ali je mrzlo, se zdi, da je javnih prostorov v mestu manj kot na sončen in topel dan. Takrat lahko zaprt in pokrit prostor dopolnjuje odprte javne prostore. Takšni prostori so na primer javne knjižnice, ki so jih raziskovalci že preučevali kot posebno vrsto javnih prostorov.

Da bi služili javnosti, so bili v času Jugoslavije zgrajeni domovi skupnosti, za katere so denar večinoma prispevali lokalni prebivalci. Stali so v skoraj vseh ljubljanskih soseskah, še vedno pa jih veliko deluje na slovenskem podeželju, kjer v njih izvajajo različne kulturne programe, kot so na primer vaje pevskih zborov.

Dogajanje je bolj pomembno od stavbe


Pri prenovi skupnega prostora je treba razmišljati o različnih funkcijah, ki jih je treba izboljšati v soseski. S takšnim izzivom se je Društvo prostoRož soočilo v Savskem naselju. Poleg pomanjkanja prostora za druženje v naselju primanjkuje tudi ekonomskih dejavnosti. Kot rešitev, ki bo dostopna vsem, smo skupaj s partnerji Slovenia Coworking, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije in MOL ustanovili Knjižnico REČI. V njej si lahko − podobno kot v običajni knjižnici − obiskovalci izposojajo predmete za prosti čas, delo in šport. V zameno za letno članarino lahko posamezniki prispevajo predmet z liste želja, plačajo članarino ali pa pomagajo knjižnici s prostovoljnim delom.

Zaradi Knjižnice je lahko prostor znotraj Doma skupnosti, v katerem deluje, odprt od ponedeljka do sobote vsaj štiri ure na dan. V tem času se lahko vsakdo oglasi v prostoru, igra pingpong in družabne igre, prebere časopis, si izposodi kakšno reč ali se pogovori z enim od knjižničarjev. Prebivalce in obiskovalce naselja smo povabili, naj v prostoru organizirajo dogodke, ki morajo biti brezplačni. V aprilu in maju je dom gostil tečaj šivanja, tečaj računalništva, dopoldansko telovadbo, izmenjevalnico knjig, večere latinskoameriškega plesa in družabnih iger, srečanje staršev otrok s posebnimi potrebami, delavnice za otroke in celo festival: Festival Hoje.

Mikrosredišča v stanovanjskih soseskah

Pomembno je, da Knjižnica REČI in oživljeni Dom skupnosti stojita v soseski, kot je Savsko naselje. Večina trgovin se je že premaknila v nakupovalna središča, večina barov in restavracij v središče mesta. Kljub temu so za življenje boljše soseske, kjer poteka več družabnih in ekonomskih aktivnosti. Tako te ne postanejo spalna naselja, ampak živahna mikrosredišča, ki so pomembna predvsem za tiste skupine prebivalcev, ki težje pridejo do centra mesta: za otroke, upokojence in mlade družine.

Četrtna skupnost Bežigrad je med prvimi prepoznala pomen, ki ga ima kolektivni prostor Doma skupnosti za prebivalce Savskega naselja. V Ljubljani je možno 51 prostorov četrtnih skupnosti MOL najeti ali uporabljati brezplačno (pri tem morate včasih kljub temu plačati stroške, ki nastanejo zaradi uporabe − to je odvisno od dogovora z vodstvom ČS). Kljub temu je včasih potrebna večja spodbuda, da se prostor odpre in začnejo v njem program ustvarjati prebivalci. Knjižnica REČI je pokazala, da nenavadni, notranji javni prostori delujejo tudi pri nas. Upamo, da jih bomo lahko v Ljubljani in po Sloveniji kmalu uporabljali vse več.