Tiskane izdaje
Ljubljana - Skupina aktivistov Europe-v-Facebook je danes na Dunaju uradno vložila skupinsko tožbo proti Facebooku. Družbenemu omrežju očitajo vrsto kršitev evropske zakonodaje na področju zasebnosti, tudi v povezavi s prisluškovalnimi programi ameriške agencije NSA.
»Od Facebooka zahtevamo, da preneha z izvajanjem množičnega nadzora, objavi razumljivo politiko zasebnosti in da ne zbira podatkov o ljudeh, ki omrežja sploh ne uporabljajo,« je v nedavnem intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP dejal 27-letni aktivist Max Schrems, ki vodi kampanjo.
Tožbo so vložili proti Facebookovi podružnici na Irskem, ki je podvržena evropski zakonodaji in pod katero spadajo vsi svetovni uporabniki, razen ameriških in kanadskih, oz. okoli 80 odstotkov od skupaj 1,35 milijarde uporabnikov. V skupinski tožbi sodeluje 25.000 ljudi, med drugim tudi okoli 350 iz Slovenije in več kot 1300 iz sosednje Hrvaške.
Avstrijec Schrems je kampanjo sprožil avgusta lani, zaradi velikega zanimanja pa so po tednu dni število sodelujočih omejili na 25.000. Na »čakalni listi« za morebitne kasnejše tožbe je tako še 55.000 ljudi.
Skupina od ameriškega družbenega omrežja zahteva »simbolično odškodnino« v višini 500 evrov za vsakega tožnika, kar pri 25.000 tožnikih nanese dobrih 12 milijonov evrov. Kot pravijo, je cilj tožbe uporabnikom zagotoviti zasebnost, ne pa denarno korist.
Pri Facebooku izjav v zvezi s tožbo ne dajejo. Tržna vrednost podjetja se trenutno giblje okoli 230 milijard ameriških dolarjev.
Schrems je boj z družbenim omrežjem začel pred skoraj štirimi leti, med izmenjavo na univerzi Santa Cala v Silicijevi dolini, kjer ga je presenetil malomaren odnos do evropske zakonodaje glede zasebnosti. »Splošno prepričanje v Silicijevi dolini je, da lahko v Evropi delaš kar se ti zljubi,« je dejal za AFP.
Skupino Europe-v-Facebook je ustanovil predvsem z namenom prenove dogovora Safe Habor (varni pristan), ki sta ga EU in ZDA sklenila leta 2000. Tožba glede omenjenega dogovora je trenutno pred Sodiščem EU, ki naj bi odločitev sprejelo prihodnje leto. Razplet bi lahko imel daljnosežne posledice za ameriška podjetja v Evropski uniji.
