Potrošnika ni več najti nikjer v vladnem besednjaku

Ljubljana - »Še pred desetimi leti smo v Sloveniji dobro vedeli, kaj je varstvo potrošnikov, danes pa, kot da ne vemo več. Kot da se je z vsemi menjavami vlad izgubilo tudi vedenje, zakaj sploh gre pri varstvu potrošnikov,« je bila ob pregledu bilance stanja na tem področju v Sloveniji kritična predsednica ZPS Breda Kutin.

Petnajsti marec, svetovni dan potrošnikovih pravic, je prava priložnost za tako bilanco. Sicer je tematska rdeča nit letošnjih praznovanj po vsem svetu pravica do zdrave hrane, evropsko potrošniško gibanje pa v tem posebno pozornost spet namenja problematiki čezmerne teže in debelosti otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Sloveniji naraščanje telesne teže otrok med bolj izrazitimi, poudarjajo prehranski strokovnjaki ZPS, po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov je Slovenija tretja med državami Evropske unije. Zveza že 20 let opozarja na težave s trženjem živil z nezdravim prehranskim profilom. Zahteva, da se oglaševanje takih živil zakonsko omeji, dodatno pa je treba o tem ozaveščati starše in otroke.

(Ne)zdrava hrana pa je le kapljica v morju potrošniških težav, s katerimi se ukvarja ZPS. Čedalje več je kršitev potrošnikovih pravic pri finančnih storitvah, ozaveščanje in informiranje potrošnikov o pasteh zapletenih finančnih produktov. Aktualna je na primer izterjava odškodnine od Telekoma zaradi ugotovljene zlorabe prevladujočega položaja. Ker apel za prostovoljno plačilo priključnine ni bil uslišan, je ZPS pozvala vlado, naj kot večinska lastnica družbe poskrbi, da bo ta spoštovala končno sodbo sodišča. Da torej družba ne bo zlorabila pravnih postopkov zgolj zato, da bi dosegla zastaranje.

Nevladniki zaskrbljeni zaradi TTIP-a

Gre za tipičen primer množičnega oškodovanja potrošnikov, ki bi ga v urejenih družbah reševali s kolektivno tožbo. Pri nas pa tega mehanizma kljub dolgoletnemu opozarjanju še vedno nimamo, zato mora vsak potrošnik sam vložiti tožbo. In ker znesek oškodovanja ni zelo visok, po drugi strani pa so visoki stroški sodnega postopka, je tožb malo, tak sistem pa podpira tiste, ki zavestno kršijo zakonodajo. ZPS bo na spletnih straneh objavila napotke, kako naj posameznik vloži tožbo, saj sama nima dovolj kapacitet za to.

Vlada na poziv zveze ni niti odgovorila. In to ni edini tak primer. Nedavno so organizacije civilne družbe skupaj s sindikati in zbornicami na ministrski zbor naslovile tudi poziv k izključitvi mehanizma za reševanje sporov ISDS iz sporazuma o prosti trgovini med ZDA in Evropo (TTIP), ker ne le da ni potreben, ampak je v nasprotju z interesi države. Odgovora ni, stališče vlade ni znano.

Kutinova je zaradi tega zaskrbljena: »Ljudje so začeli dojemati, da čezatlantski trgovinski sporazum še kako zadeva njihovo vsakodnevno življenje. A ta problem izpostavljamo samo nevladne organizacije. Zato nas zelo skrbi, kako bo vlada zastopala interese slovenskih potrošnikov, če nima niti svojega lastnega programa varstva potrošnikov. Nima ga že tretje leto, nacionalne strategije varstva potrošnikov, ki jo je sprejel parlament, ne spoštuje. Ob prevzemu oblasti je vlada obljubila, da bo okrepila sodelovanje s civilno družbo, a na področju varstva potrošnikov to ne drži. Potrošnika ni najti ne v koalicijski pogodbi, ne pri razmišljanju o ukrepih za okrevanje gospodarstva. Kot da gospodarstvo izdelke in storitve prodaja samo sebi!«

Vlada le s sporočilom za javnost

Zakon o varstvu potrošnikov je razdrobljen in nepregleden, gospodarsko ministrstvo že dve leti obljublja novega. Njegov odnos do civilne družbe se odraža v tem, da je brez utemeljitve ustavilo financiranje potrošniških organizacij in tako oslabilo njihovo moč za lobiranje v interesu potrošnikov. ZPS si že 15 let prizadeva za vzpostavitev izvensodnega reševanja potrošniških sporov (ADR), a zakona še vedno ni, kot rečeno, nimamo niti kolektivne tožbe, ki ščiti v primeru množičnih oškodovanj manjših vrednosti.

Velik problem je po mnenju Kutinove prenos evropske zakonodaje in strategij v slovensko pravno okolje. Vsebine se vse prepogosto »izgubijo s prevodom«. Kot primer navaja energetske izkaznice in merilnike toplote. »Namesto, da bi vlada v kriznih časih pomagala potrošnikom sestavljati konec s koncem, jim nalaga nove obremenitve s slabimi predpisi, ki ne zagotavljajo učinkov, zaradi katerih so bili sprejeti.«

In kako vidi opisano problematiko resorno ministrstvo, vsaj ta hip, ko je čas za bilanco? Praznovanje 15. marca je odkljukalo s sporočilom za javnost, v katerem razpreda o tem, ali razširjena jamstva v državah EU, Islandije in Norveške potrošnikom res nudijo več pravic, kot jim jih zagotavlja zakonodaja. Nikakor ne mislimo, da je tema nepomembna. Zagotovo pa je podcenjujoče do potrošnikov, da vladni uradniki samo priložnostno povzamejo bruseljsko poročilo evropskih potrošniških centrov. Zanje se je varstvo potrošnikov očitno zbanaliziralo in zožilo do te mere, da ni več prvenstveno namenjeno pomoči in reševanju problemov ljudi, ampak opravičevanju njihove plače, ki, potem, ko so od potrošniške organizacije prevzeli Evropski potrošniški center, deloma priteče tudi iz Bruslja.