Primerjalno ocenjevanje izdelkov še ni primerjalno testiranje

Koncesija po mesecu dni s prvimi rezultati primerjalnega ocenjevanja in napotki, kako do informirane odločitve o kreditu.

Objavljeno
27. julij 2016 19.33
Izdelki iz trgovine Ljubljanskih mlekarn v Ljubljani, Slovenija 11.novembra 2014.
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Država je vendarle prisluhnila potrebam potrošnikov in s koncesijo znova oddala del nalog s področja varstva potrošnikov nevladni potrošniški organizaciji. Večji del sredstev je namenila primerjalnemu testiranju. Pardon, ocenjevanju blaga in storitev. Kar, kot nas popravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), nima veliko skupnega s primerjalnimi testi, ki jih objavlja v svoji potrošniški reviji.

Potrošniki željni informacij

Ministrstvo za gospodarski razvoj je s koncesijo razpisalo po 100.000 evrov na leto (za leti 2016 in 2017), od tega po 70.000 evrov za primerjalno ocenjevanje in po 30 tisočakov za obveščanje in izobraževanje na dveh področjih, ki so ju prepoznali kot problematični, to sta potrošniško kreditiranje in uveljavljanje pravic pri stvarni napaki na blagu.

Obe koncesiji so podelili edini prijavljeni, ZPS, in z njo po dolgotrajnem postopku junija podpisali pogodbi. Ker je predvideno črpanje le sorazmernega dela sredstev, je za letos znesek toliko manjši, koncesija, če si za leto in pol sploh še zasluži tako ime, pa kratkega daha in brez zagotovil za nadaljevanje v letu 2018.

V mesecu dni po podpisu je bilo že treba pokazati rezultate: ZPS je vzpostavila spletno stran www.vemveč.si in objavila izsledke prvega ocenjevanja izdelkov in storitev (jogurti z dodatki, namenjeni predvsem otrokom). Informacije in rezultati ocenjevanja so javno dostopni, kar je bil eden od pogojev koncedenta. Očitno so bile za ljudi zanimive, saj je ZPS že prvi dan zabeležila prek 4400 ogledov.

Mimo mednarodnih meril

Za komentar smo povprašali predsednico ZPS Bredo Kutin, ki je že dolga leta poudarjala potrebo po sodelovanju med državo in civilno družbo, zlasti pri vključevanju v mednarodno primerjalno testiranje izdelkov in storitev.

»Vas moram popraviti. Koncesija ne govori o primerjalnem testiranju izdelkov in storitev, ampak o primerjalnem ocenjevanju,« je dejala sogovornica in pojasnila: »ZPS že več kot dve desetletji sodeluje v mednarodnem primerjalnem testiranju in je članica mednarodne organizacije ICRT. Pred razpisom tokratne koncesije nismo imeli priložnosti pojasniti specifik tega trga, vsebina razpisa pa nas je nato presenetila. Zahteve ministrstva so drugačne, kot jih poznamo v mednarodnem prostoru. Primerjalno testiranje po ICRT se izvaja v sodelovanju več uveljavljenih potrošniških organizacij iz EU in sveta, poteka po vnaprej določenem programu, po metodologiji, ki je last ICRT, in je ne smemo razkrivati – razen v primeru spora na sodišču. Testiranje poteka v certificiranih laboratorijih, ki jih izberemo skupaj z ICRT, vendar tudi teh ne obelodanimo. Praksa je namreč pokazala, da bi bili laboratoriji deležni prevelikih pritiskov, saj sicer večino dela opravljajo za industrijo.«

Nasprotno je po besedah sogovornice koncedent zahteval, da ocenjevanje izvaja koncesionar sam, da so javnosti znani vsi udeleženci projekta in metodologija testiranja, javno dostopni pa morajo biti tudi vsi rezultati ocenjevanja. Poleg tega ZPS ne bi smela omogočiti podjetjem, da test odkupijo in ga oglašujejo.

Testiranje je (pre)drago

Drugačno opcijo je bilo treba najti tudi zaradi omejenih sredstev. Pomembna razlika je namreč v ceni enega in drugega pristopa: pri testiranju lahko zgolj strošek neodvisnega certificiranega laboratorija nanese tudi do 10.000 evrov na test, poleg tega potrošniške organizacije same na trgu kupijo vzorce (slepi nakupi). Če so to gospodinjski aparati ali tehnično blago, so vsote lahko zelo visoke. In potem so tu še objave, promocija, spletne strani. Slovenska koncesija, na drugi strani, pa predvideva eno ocenjevanje na mesec, zanj je na voljo dobrih 5800 evrov.

»Razmislili smo, kako potegniti črto med enim in drugim, in s precej truda našli rešitev, ki bo zadovoljila naročnika-državo in zadostila potrebam potrošnikov. Pač ne bomo angažirali laboratorijev. Odločili smo se, da bomo ocenjevali storitve, ki jih lahko proučimo, primerjamo in opisno rangiramo. Pod drobnogled bomo vzeli tudi hrano, in sicer bomo gledali, ali ponudniki spoštujejo veljavne predpise, ali pravilno označujejo izdelke in informirajo kupce skozi prehranske tabele, poreklo, vsebnost alergenov itn. Bomo pa izdelke tako kot pri testiranju slepo nakupovali na trgu in enako naročali storitve. Na koncu bomo rezultate javno objavili, s tem pa bomo potrošnike tudi vzgajali, jih navajali na to, da bodo bolj pozorni, kaj in kako izbirajo.« Tega, kaj vse bodo ocenjevali v prihodnjih mesecih, Kutinova ne razkrije.

Za člane po starem

Ali to pomeni, da primerjalnih testov, kot smo jih v potrošniški reviji spremljali do zdaj, ne bo več? »Nikakor,« zagotavlja Kutinova. »Testi so poglavitni del potrošniške revije in tako bo tudi naprej. A ker država žal med upravičene stroške ne šteje stroškov mednarodnega primerjalnega testiranja, niti ne sofinancira več potrošniške revije, ostaja strošek primerjalnih testov na plečih ZPS. Avstrijci in Nemci, nasprotno, dobijo iz proračuna denar za to prek sofinanciranja revije, brez dodatnih zahtev, teste nato objavljajo v reviji, ki je sicer plačljiva, a je lahko zaradi državnega vložka cenejša. Pri nas ni tako, zato ohranjamo testiranje skupaj s partnerji iz skandinavske skupine, rezultati pa bodo še naprej dosegljivi le za naše člane, kupce revije.«