Za bolj pravične trgovske verige

Etično potrošništvo: Pozivi k okoljsko, ekonomsko in socialno odgovornemu nakupovanju. 

Objavljeno
07. maj 2015 20.28
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Ko so cene surove kave na svetovnem trgu padle za 18 odstotkov, se je pražena kava na policah prodajaln podražila za 240 odstotkov. Posredniki so zaslužili več, pridelovalci vse manj. Zrno kave je pogosto simbol pravične trgovine, njeni zagovorniki pa se trudijo, da bi izdelki, narejeni po teh načelih, našli pot tudi v velike trgovske centre.

»Etični potrošnik v supermarketu – SupplyCha!nge – za pravične trgovske centre« so nevladne organizacije naslovile vseevropski projekt, s katerim želijo spodbuditi ljudi, naj se odločajo za izdelke, narejene na način, prijazen do okolja, in po načelih pravične trgovine. Hkrati od trgovskih verig pričakujejo, da čim več takšnih proizvodov ponudijo na svojih policah. »Obrnili se bomo tudi na politične odločevalce in poskušali doseči, da se v prihodnjih treh letih spremenita zakonodaja in praksa v smeri ekološkosti, lokalnosti in pravičnosti,« je opisala Živa Gobbo, predsednica društva Focus. Ljudi nagovarjajo, naj bodo odgovorni potrošniki – naj trošijo manj, ne kupujejo, česar ne potrebujejo, naj imajo v mislih ponovno uporabo in kroženje izdelkov ter naj se za nakupe odločajo zavestno.

»Razmišljajmo, kakšen vpliv ima naš nakup in kakšne so zgodbe za izdelki. S svojimi nakupi spodbujamo trgovske verige, da nam ponujajo določene stvari. Trgovske verige morajo prevzeti odgovornost in zagotoviti, da so njihove blagovne znamke proizvedene v razmerah, ki ne prizadevajo okolja in skupnosti,« meni Živa Gobbo.

Kakšna je zgodba vaše kave?

Tako imenovana pravična trgovina – svetovni dan praznujemo 9. maja – je alternativa sedanjemu sistemu in ščiti deprivilegirane, marginalizirane skupine iz nerazvitega sveta. Razmere, ki jih določajo multinacionalke, jim onemogočajo dostop do trgov, kjer bi lahko prodali, kar pridelajo ali naredijo oziroma ima to izjemno nizko ceno.

»Načelom pravične trgovine se ne bi smelo reči 'pravična', ne bi smela biti nič posebnega, ampak bi morala splošno veljati v našem svetu. Deset jih je: da proizvajalci dobijo pravično plačilo, torej takšno, ki je višje od njihovih proizvodnih stroškov, da pri pridelavi ni nihče izkoriščan, niti okolje niti ljudje, da so moški in ženske enako plačani za enako opravljeno delo, da ni otroškega dela, da so zagotovljene normalne delovne razmere za vse. Pomembno je tudi, da se sklepajo dolgoročne pogodbe s proizvajalci, po možnosti se plačajo tudi avansi, da proizvajalcem ni treba jemati dragih kreditov za kritje stroškov. Bistveno je, da spodbujamo okoljsko, ekonomsko in socialno odgovorno potrošnjo,« je naštela Živa Lopatič iz trgovine 3 Muhe, prve in še vedno edine prodajalne izdelkov pravične trgovine pri nas. Zelo pomembno načelo je tudi transparentnost – da proizvajalec ali kmet ve, koliko bo končna cena izdelka oziroma pridelka in da je znana pot od njega do polic. »Če ne zaupate certifikatu Fair Trade, lahko sami kontaktirate proizvajalca in se z njim pogovorite,« je zagotovila Živa Lopatič.

Cena in vrednost

Prodajalno 3 Muhe vodita društvi Umanotera in Humanitas, organizirani kot zadruga. »V desetih letih delovanja ugotavljamo, da so ljudje vse bolj ozaveščeni, da pa nam ekonomska kriza ni naredila nobene usluge. Ljudje preprosto iščejo izdelke z nižjimi cenami, ne oziraje se na kakovost. Mi radi ponavljamo misel Oscarja Wilda, da vsi poznamo ceno nečesa, redki pa poznamo vrednost stvari. Večkrat vprašajo, kakšna je razlika v ceni med našo kavo in konvencionalno. Odgovorim, da tega ne morem primerjati, ker kakovost ni primerljiva. Pomembna je tudi zgodba za izdelkom, ki na svoji poti ni prizadel nikogar in ničesar,« je povedala Živa Lopatič.