Zaženi se: Civilna pobuda

Pobudo lahko brez večjih težav s 30-evrskim vložkom pretvorite v društvo. Ali politično stranko, če so ambicije visoke.

Objavljeno
27. februar 2015 18.53
PROTESTIVAL
Zala Velkavrh
Zala Velkavrh

Civilna pobuda oziroma iniciativa je neposredna oblika sodelovanja državljanov pri odločanju na več ravneh: na ravni občine ali na ravni države. Pobuda se zbere okrog zadeve, na katero želi opozoriti in okrog spremembe, ki jo želi doseči.

Plusi in minusi ohlapne organizacije

Če se še odločate, kako se organizirati, da opozorite na določen problem ali dosežete svoj cilj, se morate zavedati nekaterih prednosti in pomanjkljivosti civilne pobude.

Civilna pobuda je popolnoma neformalna oblika združevanja. Registracija pobude ni potrebna, vse zadeve in akcije pobude pa se uredijo z dogovorom med podporniki. To pomeni tudi, da pobuda ponavadi ni hierarhično urejena in so vsi pripadniki enakopravni. Kljub temu ima lahko tudi (neuradnega) vodjo, še pogosteje pa pripadniki določijo predstavnika ali predstavnike pobude, ki so zadolženi za komuniciranje z javnostjo.

Pobuda je torej zelo ohlapna oblika organiziranja, kar pogojuje tudi njene pomanjkljivosti. Pobuda ne more pridobivati sredstev za svoje delovanje in ne more odpreti tekočega računa. Poleg tega je njeno delovanje pogosto vezano zgolj na določeno zadevo, zato se podporniki po doseženi spremembi pogosto razidejo. Če želite svoje delovanje formalizirati, lahko pobudo brez večjih težav in s 30-evrskim vložkom pretvorite v društvo. Ali politično stranko, če so vaše ambicije visoke.

Kako začeti?

Najprej morate, seveda, določiti zadevo, na katero želite opozoriti ali jo spremeniti. Poleg tega določite smiseln obseg, v katerem želite delovati: na nivoju četrti ali kraja, občine, države ali celo širše. Opredelite ključne javnosti (kot so, na primer, krajani, študentje, strokovnjaki, ...) in odločevalce (na primer vodja urada, minister, rektor, ...), na katere morate vplivati, da dosežete želeni učinek.

Na spletu lahko najdete ogromno metod, ki izboljšujejo sodelovanje in participacijo članov skupine in vzpostavljajo konstruktiven dialog, nekatere od najboljših najdete na strani Participedia. Izberite še načine, na katere boste opozorili na svoje zahteve in predloge: preko javnega zborovanja, odprtega pisma, sestanka z odločevalci, delovanja na spletu ali - če so zadeve že resne - protesta.

Dobri zgledi, lepe želje

Na srečo je zgledov uspešnih, demokratično organiziranih iniciativ v Sloveniji kar precej. Ena od bolj odmevnih je pobuda Ejga - za lepše Jesenice. Ejga je od majhne pobude prerasla v pomembno gibanje, ki v Jesenicah izvaja aktivistične, humanitarne in kulturne akcije. Umetniška pobuda Protestival je spremljala in vzpodbujala zadnje ljudske vstaje in je še zdaj aktivna pri organizaciji in udeležbi različnih aktivističnih dogodkov, shodov in protestov.

Po drugi strani je tudi civilno pobudo, žal, možno zlorabiti. Čeprav je učinkovito orodje demokratične družbe, se občasno pojavijo posamične pobude, ki niso nujno demokratične, progresivne in vključujoče. Vsem, ki želijo zagnati pobudo, ki propagira kršenje pravic drugih, vzpodbuja nestrpnost ter omejuje svobodo in ustvarjalnost, avtorji želimo čim manj uspeha z organizacijo, komunikacijo in doseganjem zadanih ciljev.

***

Pri organizaciji civilne iniciative vam lahko pomaga Vodič po birokraciji (VOBI), ki nastaja pod okriljem Zavoda Bunker.

Zala Velkavrh je članica društva Prostorož in skupaj z Gregorjem Berkopcem soavtorica projekta VOBI.