Akademsko stičišče kardinalov, nobelovcev, politikov ...

Evropski akademiki  V Evropski akademiji znanosti in umetnosti že 53 Slovencev
Nova člana tudi prof. dr. Ivan Krajnc in prof. dr. Željko Knez
Objavljeno
07. avgust 2014 16.39
Dr. Krajnc Ivan, dekan medicinske fakultete in dr. Knez Željko, 3.4.2014, Maribor
Jasna Kontler Salamon, Znanost
Jasna Kontler Salamon, Znanost
Ob koncu letošnjega poletja bodo v Kölnu podelili nagrado za strpnost, priznanje, ki ga od leta 1997 podeljuje Evropska akademija znanosti in umetnosti (EASA) s sedežem v Salzburgu. Ta nagrada pa je seveda le ena od stvari, s katerimi omenjena ustanova poudarja in širi svoj pomen v evropskem in svetovnem akademskem prostoru.

EASA je v evropski družbi akademij znanosti in umetnosti v marsičem nekaj posebnega. Tudi zaradi mladosti. Ustanovljena je bila v času rušenja političnih in ideoloških pregrad v Evropi in splošnega optimizma, ki pa ga je že načenjal strah pred naraščajočimi nacionalizmi in zlomom humanističnih vrednot. Temu naj bi se uprli tudi s pomočjo vsestransko odprte evropske akademije, ki bo prihodnje leto proslavila šele prvo četrtstoletje obstoja. Za primerjavo: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), ki sicer ne sodi med najstarejše v Evropi, je lani dopolnila 75 let delovanja.

Ni pa EASA edina akademija, ki ima v imenu oznako »evropska«. Že leta 1988 je bila ustanovljena Academia Europaea s sedežem v Londonu, ki ji popularno rečejo »otoška evropska akademija znanosti«. Ta zaobsega predvsem področja naravoslovnih znanosti in univerzitetno problematiko, zato je Evropska akademija znanosti in umetnosti po svojem delovanju vsekakor bistveno širša.

Med posebnosti EASE bi lahko uvrstili že njen nastanek. Ustanovili so jo namreč trije ugledni možje: zdaj že pokojni kardinal Franz König, filozof Nikolaus Lobkowicz in kardiolog Felix Unger. Slednji je postal tudi njen prvi predsednik in je še vedno na tem položaju, Lobkowicz pa je častni predsednik. Tudi dolgotrajnost predsedniške funkcije je opazna razlika med to in drugimi akademijami. Predsednik SAZU je, na primer, izvoljen za tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve; najdlje torej lahko akademijo vodi šest let.

Članstvo brez finančnih ugodnosti

EASA ima že blizu 1500 članov, med katerimi je tudi 29 nobelovcev. Velja omeniti, da članstvo v Evropski akademiji znanosti in umetnosti – drugače kot denimo pri članstvu v SAZU, ki ga avtomatično spremljajo izdatne mesečne nagrade – samo po sebi ne prinaša nikakršnih materialnih koristi. Nasprotno, člani (kljub svojemu imenu ta akademija sprejema v svoje vrste tudi člane iz drugih delov sveta, predvsem iz Amerike) plačujejo članarino, ki je sicer simbolična, prav tako potne in druge stroške srečanj.

Še ena posebnost EASE so njeni protektorji oziroma pokrovitelji. To lahko postanejo ugledni politiki, ki »podpirajo evropsko idejo in sodelovanje na stari celini«, po izteku političnega mandata pa so jim namenjeni položaji častnih senatorjev EASE.

Akademija se po področjih deli na sedem razredov: za humanistiko, medicino, naravoslovne znanosti, družbene vede, pravo in ekonomijo, svetovne religije, za tehniške in okoljske znanosti ter za umetnost. Tako seveda ni presenetljivo, da ima razmeroma široko članstvo. Po zadnjih podatkih je med člani tudi nekaj odstotkov Slovencev.

Brušenje stališč in koristne naveze

Letos spomladi so se Evropski akademiji znanosti in umetnosti pridružili štirje Slovenci – tudi v tej akademiji se za člana nihče ne more predlagati sam, temveč mora to storiti član EASE – med njimi prof. dr. Ivan Krajnc in prof. dr. Željko Knez. Oba sta zaposlena na mariborski univerzi (UM): prvi je dekan medicinske fakultete (MF UM), drugi pa dekan fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM).

Oba sta povedala, da jima je članstvo v Evropski akademiji znanosti in umetnosti v veliko čast tudi zaradi njenih prizadevanj za izboljšanje življenjskih razmer na našem planetu oziroma za podporo humanističnim vrednotam na svetovni ravni.

Na vprašanje, kaj jima prinaša članstvo, sta oba poudarila, da je sestava članov akademije v njunih razredih – torej v razredu za medicino in v razredu za tehniške in okoljske znanosti – tako kakovostna in mednarodna, da odpira številne nove možnosti sodelovanja in povezovanja.

Za profesorja Kneza je najbolj dragoceno to, da lahko neposredno sodeluje z nekaterimi vrhunskimi znanstveniki, ki jih sicer morda ne bi srečal: »Te naše razprave so zelo odprte in nam omogočajo, da izostrimo pogled na svet in na probleme v znanosti. V mojem primeru so v ospredju okoljski problemi, zato so takšne izmenjave stališč še posebno dragocene. Takšne navezave pa lahko pomenijo odločilno podporo tudi pri snovanju raziskovalnih konzorcijev, ki lahko kandidirajo za evropske projekte.«

Njegov akademski kolega prof. Krajnc, s katerim se je število Slovencev v medicinskem razredu EASE že zaokrožilo na deset, je v pogovoru še zlasti poudarjal korist, ki jo lahko s svojim članstvom da svoji akademski skupnosti. »Članstvo v Evropski akademiji znanosti in umetnosti širi možnosti sodelovanja z drugimi medicinskimi fakultetami, tudi pri izmenjavi študentov in učiteljev. Danes so še bolj kot kdaj prej pomembni transnacionalno izobraževanje, transnacionalna zdravstvena oskrba, transnacionalno socialno varstvo, transnacionalna zdravstvena nega itd. Vse to so, med drugim, tudi aktivnosti Evropske akademije.«

Dekan MF UM bo, kot pravi, svoje delovanje v EASI in tam navezane nove stike lahko s pridom izkoristil pri razvoju matične fakultete. Mariborska medicinska fakulteta je namreč med sedmimi, ki so povabljene k sodelovanju pri snovanju evropskega študija medicine.

Prof. Krajnc pa si od svojega članstva obeta zlasti podporo v prizadevanjih, da bi fakulteta z raziskovalnimi projekti prispevala večji delež k financiranju. Profesorju Knezu, dekanu FKKT, tega ni bilo treba poudarjati, saj so na njihovi fakulteti pri pridobivanju dodatnih sredstev z delom na raziskovalnih projektih in za industrijo že zdaj izredno uspešni.

»Čeprav zelo cenim to, kar Akademija dela na področju etike in kako k temu poskuša pritegniti tudi politike, sta kljub temu zame najpomembnejša njen strokovni pomen in prispevek. Na MF UM si zelo želimo okrepiti svoje sodelovanje v evropskih projektih, predvsem pa biti uspešni v navezavah z drugimi partnerji v raziskovalnih projektih programa Obzorje 2020. Na naše veselje ta daje velik poudarek prav zdravju in reševanju problemov, povezanih s starostjo. Tu je za nas kar nekaj izzivov in nekaj tovrstnih evropskih projektov smo doslej že pridobili.«

»Sicer pa sem prek članstva v Akademiji tudi bolje obveščen o dogodkih – naš medicinski razred je dejansko zelo dobro zastopan. To verjetno lahko pripišemo tako izjemni širitvi medicinske vede na naši celini in drugod po svetu kot tudi temu, da EASO pač vodi prof. dr. Unger, torej ugleden zdravnik,« je svoj pogled na Evropsko akademijo znanosti in umetnosti strnil dr. Krajnc.