Atrijska fibrilacija in demenca

Bolniki, ki prejemajo zdravila za preprečevanje krvnih strdkov, imajo nižje tveganje za ishemično možgansko kap.
Objavljeno
10. januar 2018 19.21
D. B.
D. B.
Bolniki z demenco in atrijsko fibrilacijo, ki prejemajo antikoagulantno zdravljenje z varfarinom, zdravilom za preprečevanje krvnih strdkov, imajo nižje tveganje za ishemično možgansko kap, manjšo smrtnost in so brez povišanega tveganja za znotrajmožgansko krvavitev. To je pokazala švedska epidemiološka raziskava, ki jo je Ana Šubic, specializantka nevrologije in doktorska študentka Univerze v Ljubljani, izvedla na Inštitutu Karolinska v Stockholmu na Švedskem in jo s soavtorji objavila v strokovni reviji Journal of Alzheimer's Disease.

»Rezultati so pridobljeni na zelo velikem številu bolnikov z demenco, ki so bili sistematično zbrani z uporabo registrov, kakor to omogoča švedski zdravstveni sistem. To daje ugotovitvam dodatno vrednost. Poudariti pa je treba tudi, da je demenca s svojimi značilnostmi in napredujočo naravo stanje, kjer je odločitev za izbiro zdravljenja še veliko bolj individualno prilagojena kot v običajni klinični praksi,« pravi Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije in vodja centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih in je vzrok za okoli 20 odstotkov ishemičnih možganskih kapi. Za preprečevanje ishemičnih možganskih kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo se uporablja antikoagulantno zdravljenje, to pa se redkeje predpisuje za preventivo možganske kapi pri bolnikih z demenco – čeprav aktualne smernice demence specifično ne navajajo kot izključitveni kriterij.

»Zdravljenje atrijske fibrilacije pri starejših bolnikih z demenco je kontraverzna tema. Višja starost je dejavnik tveganja za ishemično možgansko kap, po drugi strani pa je višja starost tudi dejavnik tveganja za krvavitev. Znano je, da imajo bolniki z demenco spremembe v možganovini, ki bi jih ob antikoagulantnem zdravljenju lahko bolj ogrožale za znotrajmožgansko krvavitev. Podatkov o tem je v literaturi malo, zato smo želeli preveriti, kakšno je tveganje in učinkovitost zdravljenja z varfarinom pri bolnikih z demenco,« je pojasnila Ana Šubic, avtorica omenjene raziskave.

Dodala je, da je ta temeljila na podatkih o bolnikih iz švedskega nacionalnega registra za demence iz obdobja od 2007 do 2014. Med skoraj 50.000 bolniki, ki so bili v tem času vpisani v register, je več kot 8000 bolnikov imelo znano atrijsko fibrilacijo. Približno četrtino od teh so zdravili z varfarinom, več kot tretjina jih je prejemala aspirin ali drugo antiagregacijsko zdravljenje, tretjina pa ni prejemala antitrombotičnega zdravljenja, ki preprečuje strjevanje krvi.

Rezultati so pokazali, da zdravljenje z varfarinom v primerjavi z bolniki brez antitrombotičnega zdravljenja ni bilo povezano s povečanim tveganjem za znotrajžilne ali druge krvavitve. V primerjavi z bolniki, ki so bili deležni antiagregacijskega zdravljenja, prav tako ni bilo opazno povečano tveganje za znotrajžilne krvavitve, a je bilo zdravljenje z varfarinom povezano z blago povečanim tveganjem za krvavitve na splošno.

»Rezultati te raziskave kažejo, da so bili bolniki, ki so prejemali zdravljenje z varfarinom, dobro izbrani in podpirajo uporabo antikoagulantnega zdravljenja pri določenih bolnikih z demenco, pojasnjuje Sara Garcia Ptacek, specialistka nevrologije in podoktorska študentka na inštitutu Karolinska.