Elektronski nadzor nad zdravstvenimi podatki

Informacijska tehnologija, brez katere si že dolgo ne moremo predstavljati medicine in organizacije zdravstva, med drugim omogoča sodobno oblikovanje posameznikovega osebnega zdravstvenega kartona. Vsebina mape z zdravstvenimi dokumenti se lahko hrani tudi v digitalizirani obliki, tako da je pregledno urejena ter preprosto in hitro dosegljiva prek pametnega telefona, tabličnega ali namiznega računalnika.

To pri nas novo, izvirno spletno programsko rešitev in elektronsko komunikacijo je razvila skupina strokovnjakov s področij elektrotehnike, računalništva, informatike in farmacije in jo poimenovala gospodar zdravja oziroma v angleški različici Health Lord. Kot pojasnjujeta sogovornika, univ. dipl. inž. elektrotehnike Davorin Gec in mag. farmacije Lidija Gerzej – med ustanovitelji je tudi strokovnjak za računalništvo in informatiko Klemen Šavli – so pri razvijanju zamisli o osebnem zdravstvenem kartonu v središče pozornosti postavili pacienta kot skrbnika lastnih zdravstvenih podatkov. Od tod tudi poimenovanje projekta, ki obenem na nov način obravnava komunikacijo v zdravstvu, predvsem med pacientom in njegovim izbranim zdravnikom, pa tudi med njima ter drugimi kliničnimi specialisti.

Enostavno in pregledno

Spletna aplikacija gospodar zdravja omogoča posamezniku, da si sam ustvari in vodi svoj osebni elektronski zdravstveni karton. Vanj s pomočjo vgrajenih, do uporabnika prijaznih postopkov varno in pregledno shranjuje izvide različnih preiskav in druge podatke o svojem zdravju in zdravljenju. Izvidi, slike in drugi dokumenti, ki nastanejo ob pregledih in preiskavah v različnih ustanovah, se lahko enostavno vnašajo ali pregledujejo z že omenjenimi sodobnimi informacijsko-komunikacijskimi pripomočki. Vsi pomembni podatki o zdravju in zdravstvenem stanju so tako urejeno shranjeni na enem mestu. Dostop do osebnega zdravstvenega kartona ima posameznik, ki ga je sam ustvaril, smiselno in koristno pa je, da za to pooblasti tudi svojega osebnega zdravnika oziroma specialista, saj hiter vpogled v medicinsko dokumentacijo lahko v marsičem izboljša strokovno in siceršnjo komunikacijo.

Z osebnim zdravstvenim kartonom tako lahko vodi dnevnike samomeritev, na primer krvnega tlaka, sladkorja in telesne teže, ob bolezni pa bolj aktivno spremlja zdravljenje in jemanje zdravil. Z bolj dejavnim spremljanjem lastnega zdravstvenega stanja je, kot vedno poudarjajo zdravniki, večja možnost za hitrejše zaznavanje morebitnih bolezenskih sprememb ter ustrezno ukrepanje in preprečevanje kroničnih težav.

Gospodarnejša izraba časa

Kot še pojasnjujeta sogovornika, je znano, da v zdravniški ambulanti pogosto primanjkuje časa za temeljitejši pogovor z zdravnikom, ali pa se bolnik takrat ne spomni vsega, kar je nameraval vprašati, oziroma pozabi povedati zanj pomembne informacije. Elektronski osebni zdravstveni karton tako bolniku daje možnost, da doma v miru uredi in premišljeno vnese različne podatke in jih nato že prej ali ob obisku posreduje zdravniku. Slednji pa lahko v enovito urejenem kartonu hitro pridobi celovit pregled nad pacientovim zdravstvenim stanjem. Iz dnevnikov različnih meritev, ki jih opravlja pacient sam, bo zdravnik lahko hitreje ocenil, kako poteka zdravljenje.

Prav tako specialist, ki prvič vidi bolnika, o njem in njegovih težavah običajno nima nobenih podatkov, razen najosnovnejšega, kar je navedeno na napotnici. Z vpogledom v elektronski zdravstveni karton pa si lahko že prej ustvari popolnejšo sliko pacientovega zdravstvenega stanja in ga tudi pozneje laže spremlja.

Hitri vnosi za pogoste meritve

Spletni program osebni elektronski zdravstveni karton ima praktično razporejene različne rubrike in vsebine, med drugim glede na to, ali se meritve vnašajo pogosto, denimo tudi večkrat na dan, ali redkeje; prve morajo biti še zlasti hitro in preprosto dostopne, predvsem prek pametnega telefona, ki ga ima večina vedno pri roki.

V elektronskem kartonu so še številne druge rubrike, na primer o cepljenjih, alergijah, boleznih in zdravilih. Program je oblikovan tako, da vnesene številčne in opisne podatke samodejno prikaže še v grafih in sproti označuje primerjave s ciljnimi vrednostmi ter opozori na morebitna odstopanja.

Sistem poleg drugega omogoča preprosto preslikavanje oziroma skeniranje dokumentov s pametnim telefonom ali tablico in enako enostaven vnos verodostojnih zdravstvenih podatkov v sistem; kopija preslikanega uradnega dokumenta, kar je seveda tudi medicinski izvid, mora biti istovetna z izvirnikom na papirju, v digitalni obliki pa je lahko bistveno hitreje dostopen.

Opozarja na odstopanja

Razumljivo je tudi, še pojasnjujeta sogovornika, da so v programski opremi predvidene številne varovalne verifikacije, da bi preprečili napake bodisi pri vnosu ali interpretaciji podatkov. Sistem bo zaznal izrazito odstopanje in sam opozoril na možno napako oziroma preverjanje podatka. Podobno velja za vpisovanje imena zdravil, pri čemer se uporabljajo uradne podatkovne baze: pri izpolnjevanju izbrane rubrike sistem prav tako opozori na napako.

Avtorji nove spletne aplikacije pojasnjujejo, da so zato že zgodnje razvojne faze večkrat testirali pri uporabnikih, to je zdravnikih in pacientih različnih generacij. Glede na ugotovitve so nato prilagajali aplikacijo, tako da bi bila kar najbolj enostavna za uporabo.

Pričakovana so bila tudi vprašanja iz zdravniških vrst, ali ne bodo zaradi elektronskega zdravstvenega kartona še dodatno preobremenjeni. Tuje raziskave so pokazale, da so ponekod v tujini, kjer že uporabljajo različne oblike tovrstnih elektronskih zapisov in komunikacij v zdravstvu, za približno četrtino zmanjšali pogostnost obiskov pri zdravniku. Z opisano racionalizacijo naj bi hitreje in laže opravili z manj zahtevnimi ali rutinskimi zdravstvenimi opravili ali nadzori, zato pa se – vedno opremljeni s hitro dosegljivimi in kakovostnimi medicinskimi podatki – lahko bolj poglobljeno posvetili zahtevnejši obravnavi, kadar je ta potrebna.

Varnost sistema

Pomembno vprašanje, ki se mu vsekakor ni mogoče izogniti, pa je, kako je poskrbljeno za varnost zdravstvenih podatkov. Kot poudarjata Davorin Gec in Lidija Gerzej, so že pri načrtovanju sistema upoštevali veljavno zakonodajo o varovanju osebnih podatkov, ustrezne evropske smernice pri razvoju informacijskih rešitev ter zahteve in priporočila informacijskega pooblaščenca. Za varnost sistema tako skrbi več mehanizmov, ki so jih pred začetkom širše uporabe prav tako večkrat preverili. Natančno je opredeljen dostop do podatkov samo pooblaščenim osebam, prav tako sta zagotovljena poostren nadzor in varovanje prostorov s strežniki.

Načrtovalci so infrastrukturo, ki omogoča oblikovanje osebnega zdravstvenega kartona, snovali približno tri leta, sistem pa omogoča različne nadgradnje in nadaljnji razvoj.

V prvi fazi so torej pripravili široko dostopen sistem – osebni elektronski zdravstveni karton je sicer za uporabnike plačljiva storitev – z različnimi nadgradnjami pa bi radi razvili programe za različne specifične potrebe in predvsem bolj povezali medicinske strokovnjake v različnih institucijah oziroma vejah medicine.

Več podrobnosti o projektu gospodar zdravja, ki ima sedež v Tehnološkem parku Ljubljana, je na voljo na spletnem naslovu www.gospodar-zdravja.si.