Kaj Sloveniji prinaša 15 let sodelovanja s Svetovnim laboratorijem

Dr. Edvard Kobal: Razvijamo novo generacijo slovenskih raziskovalcev, ki bo odprta in zanimiva za mednarodni prostor.
Objavljeno
12. januar 2017 14.02
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mojca Vizjak Pavšič
Mojca Vizjak Pavšič
»Eden od osrednjih ciljev delovanja Svetovnega laboratorija je promocija novega pomena znanosti za doseganje in ohranitev miru v svetu ter za razvoj posameznih narodov in globalnega prostora kot celote,« pojasnjuje dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije (SZF).

Februarja bo Slovenska znanstvena fundacija zaznamovala prvih 15 let sodelovanja s Svetovnim laboratorijem, ki deluje v okviru Svetovne federacije znanstvenikov s sedežem v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave na obrobju Ženeve.

Začetki federacije segajo v leto 1961, ko so znanstveniki iz Cerna oblikovali koncept nove organizacije ter se odločili za ustanovitev Fundacije Ettoreja Majorane in Centra za znanstveno kulturo v mestecu Erice na Siciliji. Kasneje jima je sledil še Svetovni laboratorij s štipendijskim programom za nadarjene mlade raziskovalce iz ekonomsko šibkejših družin ter nerazvitih držav in držav v razvoju.

Dr. Kobal, plenarnih zasedanj Svetovne federacije znanstvenikov se udeležujete kot nacionalni predstavnik in tako dobro poznate delovanje in cilje tega združenja. Kaj je njegovo temeljno poslanstvo?

Temeljno poslanstvo je promoviranje znanosti brez ovir in meja ter raziskovalnih laboratorijev, ki odkritij in spoznanj ne ohranjajo v tajnosti, ampak jih širijo, še zlasti med ambiciozne in obetavne mlade ljudi, ki se odločajo ali so se že odločili za poklicno in življenjsko pot na področju znanosti.

Vodilno vlogo so zaupali vrhunskim raziskovalcem – avtorjem znanstvenih odkritij in spoznanj. Zato ne preseneča, da so bili izvajalci izobraževanja in usposabljanja mladih v okviru federacije prejemniki Nobelove nagrade in veliki humanisti 20. in 21. stoletja, skratka osebnosti z izjemnim znanjem, srčno kulturo in pripravljenostjo za sodelovanje.

Starodavno mesto Erice slovi kot središče svetovne znanosti.

Tako je. Erice je postal kraj številnih seminarjev in poletnih šol, ki se jih je do zdaj udeležilo več kot 120.000 raziskovalcev iz različnih držav. Naj omenim, da bo letos minilo tudi 35 let od sprejetja posebne izjave, imenovane po njem, The Erice Statement, ki obravnava znanost v moderni dobi ter podaja razlike med znanostjo in tehnologijo nasploh in še posebej v odnosu do oboroževanja in vojn, hkrati pa poudarja pomen znanosti za varovanje človeških življenj in kulture. Prvi podpisniki so bili znameniti znanstveniki Paul Dirac, Peter Kapica in Antonino Zichichi. Do danes je izjavo podpisalo že nad 90.000 znanstvenikov z vsega sveta.

Zakaj je pomembno, da Slovenija dejavno sodeluje v Svetovni federaciji znanstvenikov in s tem v Svetovnem laboratoriju?

Slovenija lahko tako ob priznavanju pomena organizacije in njenih aktivnosti sooblikuje njen program ter uživa ugodnosti, kot je črpanje denarja za neodvisne naložbe v obetavne doktorande in doktorje znanosti v okviru programa Svetovnega laboratorija.

V letih 2002 do 2016 se je za štipendije potegovalo 131 prosilcev iz Slovenije, 76 jih je štipendijo tudi prejelo, velika večina za obdobje do enega leta. V tem času smo pri prejemnikih štipendij dosegli razmerje natanko 50 odstotkov deklet in 50 odstotkov fantov, med njimi jih je približno polovica ob začetku štipendiranja že imela doktorat znanosti, okoli 70 odstotkov pa jih je v času prejemanja štipendije delovalo v okviru laboratorijev na slovenskih univerzah.

Katere raziskovalne teme so pritegnile največje zanimanje?

Najpogostejše so bile raziskovalne teme iz medicine, biotehnologije, energetike in prehrane – skupaj so predstavljale 54 odstotkov vseh odobrenih štipendij glede na tematiko, ki obvezno vključuje odzivanje na planetarne izzive sedanjega časa.

Na zadnjih dveh razpisih smo uspešno nominirali tudi nekaj nezaposlenih doktorskih študentov in mladih doktorjev znanosti, ki so jim laboratoriji oziroma njihovi predstojniki in mentorji ne glede na njihov nezavidljivi položaj omogočili raziskovalno delovanje ter zaključek doktorskih disertacij.

Vse to potrjuje uspešnost nacionalne štipendijske sheme Svetovne federacije znanstvenikov pri SZF ter pomen štipendij, namenjenih zlasti »ranljivi« skupini mladih raziskovalcev. Štipendije pospešijo uspešno in časovno primerno zaključevanje doktorskih del, pri mladih doktorjih pa blažijo premoščanje obdobja med dvema raziskovalnima projektoma.

Katere projekte Svetovne federacije znanstvenikov bi navedli kot najpomembnejše?

V zadnjih letih je federacija začela razvijati nov globalni projekt, ki naj bi bistveno prispeval k dvigu kakovosti življenja in kulture na planetu. Njegov pobudnik, prof. dr. Antonino Zichichi, predsednik federacije, ga je vse do letošnjega avgusta promoviral kot Novi Manhattan.

Oktobra smo z olajšanjem sprejeli novo poimenovanje Projekt za človeštvo, saj je beseda Manhattan, še zlasti med raziskovalci iz Azije in Severne Amerike, sprožala ostro nasprotovanje takšni oznaki zaradi še vedno zelo živega spomina na uporabo jedrske tehnologije, razvite v sklopu manhattanskega projekta za zaključek druge svetovne vojne.

Kot nacionalni predstavnik Svetovne federacije znanstvenikov v Sloveniji upam, da bodo pri uresničevanju tega projekta sodelovali tudi mladi in mlajši slovenski raziskovalci. V SZF si bomo prizadevali za to.

Tudi seminarji in poletne šole so nekaj posebnega.

Seminarji in poletne šole so se v Ericeju oblikovali pred pol stoletja kot nekaj novega, drugačnega od tistega, kar so raziskovalcem, zlasti mladim, ponujali univerze, raziskovalni inštituti in mednarodne organizacije s področja znanosti.

Te aktivnosti so omogočale neposreden prenos znanja avtorjev znanstvenih odkritij in spoznanj, pogosto nobelovcev, na mlade raziskovalce in s tem sintezo duha prve univerze – bolonjske univerze – z duhom velikega znanstvenega središča, kot je Cern, v nekaj novega, v duh Ericeja.

Pomembno je tudi letno srečanje znanstvenikov v avgustu, ko predstavniki 30 do 40 držav razpravljamo o znanstvenih dosežkih posameznih laboratorijev, ki se odzivajo na najbolj pereče probleme, ki jih v življenje posameznikov, nacij in človeštva v celoti prinaša sodobni čas. Z velikim zanimanjem pričakujem začetek izvajanja globalnega Projekta za človeštvo.

Bo SZF lahko tudi v prihodnje zagotavljala neodvisna denarna sredstva za doktorande in mlade doktorje znanosti ter jih poskušala vključiti v mednarodno okolje?

Ker pa ne želimo zgolj ugotavljati in razpravljati o položaju najmlajših v novi generaciji slovenskih raziskovalcev, ampak hočemo ustvariti znosnejše, boljše, spodbudnejše razmere, nujno potrebujemo finančne vire za ukrepanje. V Svetovni federaciji znanstvenikov so kmalu po vstopu v novo stoletje pokazali interes, da pomagajo Sloveniji pri oblikovanju nove generacije raziskovalcev; postala je naš partner pri uresničevanju tega strateškega cilja.

Pripravljenost pa so pokazali tudi nekateri znanstveniki in podjetniki, ki so skupaj s SZF ustanovili ali nanjo prenesli upravljanje z denarno pomočjo za prihajajoče nove generacije raziskovalcev; nekateri bodo to še naredili. Pred SZF je zdaj torej kapitalska krepitev tovrstnih skladov, da bo postopno sposobna ponuditi vsaj enako dodatno število letnih denarnih pomoči, kot jih zagotavljajo partnerji z obstoječimi skladi. Tako se ne bo povečeval le pomen pomoči, ampak tudi pomen SZF kot ustanove v vlogi neodvisne in samostojne podpornice znanstvene dejavnosti na Slovenskem ter v mednarodnem prostoru.

Pomembno je, da imajo slovenski mladi raziskovalci možnost, da se vključujejo v reševanje lokalnih problemov, ki pa imajo globalne razsežnosti, ko gre za vodo, zrak, hrano, zdravje, naselja oziroma okolje nasploh.

Da, vsekakor. Pred poldrugim desetletjem je imel del prijaviteljev na prve razpise štipendij Svetovne federacije znanstvenikov kar nekaj težav pri odkrivanju odzivov, ki jih njihovi projekti lahko ponudijo v obliki znanstvenih dosežkov za reševanje problemov lokalnega in tudi širšega okolja. Naslednje generacije so, že v nekaj letih, hitreje in mnogo konkretneje razumele bistvo njihovih prispevkov k reševanju problemov. Danes pa teh težav ni več.

Veseli nas, da doktorandi zdaj pogosto sami vključijo energetiko, oskrbo z vodo, zagotavljanje zdrave hrane ali bioindikatorje onesnaženosti v svoje sicer natančno določene teme doktorskih disertacij. Prav tako se mladi doktorji znanosti bolj interdisciplinarno lotevajo problemov, ki so jih obravnavali v svojih prvih raziskovalnih projektih.

Kje še pričakujete premike?

Vključitev mladih raziskovalcev razumemo kot prvo fazo njihove internacionalizacije, kot naslednjo pa pričakujemo njihovo sodelovanje v Projektu za človeštvo in potem v drugih projektih, ki mu bodo sledili. Skratka, razvijamo novo generacijo slovenskih raziskovalcev, ki bo na temelju svoje kompetentnosti in že izvedenih projektov odprta in zanimiva za mednarodni prostor.

Pred nedavnim ste uspešno končali 22. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo, na katerem se je zvrstilo več kot sto predstavitev. Zdaj se v SZF gotovo že pripravljate na naslednjega. Katere vsebine boste obravnavali prihodnje leto?

Glede na 15. obletnico štipendij Svetovne federacije znanstvenikov bomo dosedanje štipendiste povabili k aktivnemu sodelovanju na 23. slovenskem festivalu znanosti. Že doslej so sodelovali pri nadvse zanimivih raziskovalnih projektih, imajo pa tudi zanimive ideje za nove, zato sem prepričan, da bo to dober izziv zanje, in se že vnaprej veselim njihovega sodelovanja.

V okviru delovne predstavitve 20-letnice slovensko-škotskega sodelovanja pri izvedbi festivala znanosti v Ljubljani in Kirkwallu smo v fazi izbire skupne teme, najverjetneje o energentih in oskrbi z energijo v prihodnosti. Prav tako je dozorel čas za razpravo – po možnosti z mednarodno udeležbo – o prosvetljeni promociji in komunikaciji znanosti.

Smo pa tudi pred izbiro treh velikih osebnosti, ki jim bodo posvečeni posamezni festivalski dnevi in s tem tematike večine festivalskih dogodkov. Skratka, potrudili se bomo, da bo slovenski festival znanosti tudi letos zanimiv in izzivalen in da bo tako po temah kot po izvajalcih ostal še dolgo v spominu vseh, ki ga bodo ustvarjali in doživeli.