Kako daleč smo od panevropske ideje

Pri oblikovanju skupnega evropskega raziskovalnega prostora na področju medicine naša država aktivno sodeluje tudi z vključevanjem v trenutno 27 ERA-netov – javnih partnerstev, v katerih sodelujejo države članice in evropska komisija. Cilj teh partnerstev je izvajanje skupnih transnacionalnih razpisov za raziskovalno-inovacijske projekte in koordiniranje raziskovalnih programov.

V tem okviru potekajo še druge aktivnosti, med drugim priprava strateške raziskovalne in inovacijske agende za tematska področja, ki jih ta partnerstva pokrivajo, in podpora raziskovalcem pri prenosu pridobljenega znanja v gospodarstvo.

Prvo partnerstvo za sistemsko medicino

ERACoSysMed je prvi ERA-net o sistemski medicini v sklopu evropskega programa za raziskave, razvoj in inovacije Obzorje 2020. V partnerstvu sodeluje 15 ministrstev in agencij iz držav članic EU in Izraela, ki financirajo raziskovalno in inovativno dejavnost. Med njimi je tudi slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zavezano, da dejavno prispeva k širšemu ozaveščanju o pomenu in vlogi sistemske medicine na nacionalni in evropski ravni.

»V skladu s tem smo v sodelovanju z ljubljansko medicinsko fakulteto junija organizirali dvodnevno mednarodno konferenco o sistemski medicini,« je povedala dr. Eva Batista, nacionalna kontaktna oseba pri Obzorju 2020 za področje zdravja, demografskih sprememb in dobrega počutja in nacionalna predstavnica v istoimenskem programskem odboru evropske komisije.

Po njenih besedah je konferenca ponudila zelo dober vpogled v vrhunske dosežke sistemske medicine, saj so se udeleženci seznanili z več primeri najboljše nacionalne in mednarodne prakse.

Predstavljeni so bili trije projekti iz prvega transnacionalnega razpisa ERACoSysMed in evropske iniciative s tega področja. Na okrogli mizi o tem, kako lahko sistemska medicina dopolnjuje klinično prakso, pa so svoje izkušnje in predloge za učinkovito odpravljanje težav, ki marsikje še ovirajo hitrejši razvoj, izmenjali zdravniki ter predstavniki nacionalnih in evropskih društev bolnikov.

Izzivi v izobraževanju

Organizatorji so pripravili tudi tematsko delavnico o izobraževanju o sistemski medicini. Na njej so iskali odgovor na vprašanje, kako vpeljati tematske vsebine za sistemsko medicino v študijske programe medicinskih šol. Sodelovali so predstavniki ljubljanske medicinske fakultete in treh združenj študentov medicine na nacionalni in evropski ravni.

Eva Batista, ki je med drugim odgovorna za sodelovanje v še dveh ERA-netih na medicinskem področju, in sicer za translacijske raziskave raka in raziskave srčno-žilnih bolezni, pojasnjuje, da se bodo te aktivnosti še razširile. Prihodnje leto se bodo namreč na omenjenem ministrstvu vključili v ERA-net s področja osebne medicine, saj so član mednarodnega konzorcija za osebno medicino, to je platforme za spodbujanje in izmenjavo informacij o raziskavah in financiranju osebne medicine.

Več slovenskih partnerjev na drugem razpisu

Na prvi transnacionalni razpis ERACoSysMed pred dvema letoma je bilo oddanih 45 projektnih predlogov, od tega sedem s slovenskimi partnerji. Izbrali so jih devet, zanje pa predvideli skupno 12,7 milijona evrov. Med njimi je tudi projektni predlog SysPharmPedia, kjer je partner mariborska medicinska fakulteta, s financiranjem v znesku 89 tisoč evrov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je za razpis namenilo 178 tisoč evrov.

Na drugi, trenutno aktualni razpis je prispelo 41 projektnih predlogov, od tega 13 s slovenskimi partnerji. Ministrstvo je zanj namenilo 210 tisoč evrov. Rezultati bodo objavljeni predvidoma oktobra letos.

Za večjo prepoznavnost slovenske znanosti

»Sodelovanje v ERA-netih z iskanjem skupnih rešitev za financiranje transnacionalnih raziskav omogoča prenos znanj med ministrstvi in agencijami, ki financirajo raziskave in inovacije, hkrati pa je pomembno za povečanje prepoznavnosti slovenske znanosti v EU in širše,« pojasnjuje sogovornica.

Za raziskovalce so ti razpisi priložnost, da ocenijo kakovost in kompetitivnost svojih projektnih idej zunaj slovenskih meja, ustvarijo nove povezave s tujimi partnerji in s tem laže vstopajo v večkrat zaprte transnacionalne konzorcije, sodelujejo z industrijo in za krajši čas obiščejo priznane tuje raziskovalne organizacije. Hkrati se lahko vključujejo v preostale aktivnosti ERA-netov in sodelujejo pri oblikovanju strateških dokumentov za področje, ki ga posamezno partnerstvo pokriva.

»Lahko so ocenjevalci projektnih predlogov ali pa sodelujejo na delavnicah za krepitev določenih kompetenc, pri čemer pridobivanje novih znanj, izkušenj in kontaktov dodatno prispeva k njihovemu razvoju in ugledu,« še poudarja Eva Batista.