Tiskane izdaje
Ta imena se neredko bistveno razlikujejo od tistih, ki jih uporabljamo danes. Jezik pisanih dokumentov v današnjem slovenskem prostoru je bil namreč nekoč latinski, nemški, italijanski (na manjšem območju tudi madžarski) in temu primerno so pisarji prirejali toponime, ki so bili izvorno večinoma slovenski.
Zemljepisna imena se zato v virih pojavljajo v zelo različnih oblikah, prilagojenih jeziku pisarja. Pogosto gre preprosto za prevod pomena iz slovenščine v nemščino, na primer vas Težka Voda na Dolenjskem je običajno zapisana kot Schwerenwasser, Orehovec je bil Nussdorff, Vrhpolje Obernfeld, Studenec Prunn, Gorice Puchel, Poljane Pölan, Dol Tall, Log Awen itd. Prav tako pogosto je šlo le za nemški zapis slovenskega imena: Črnomelj je bil Tschernembl, Goričica Goriczicz, Prapreče Praprotsch, Lašče Lasitsch, Tomišelj Tomischel, Cerknica Circhnitz, Kočevje Kotschee, Moravče Morautsch …
Obratno pot predstavljajo toponimi, izvorno nastali v nemški obliki, ki so se pozneje prilagodili večinskemu slovenskemu jeziku. Tu gre pogosto za imena gradov in trgov: Sewsenberg je postal Žužemberk, Sawenstein Boštanj, Mengosburg Mengeš, Schönberg Šumberk, Preiseck Prežek, Zobelsperg Čušperk … Redkeje pa takšne variante zasledimo pri kmečkih naseljih: Vorst je postal Boršt, Mayerhoff Marof, Weinhoff Bajnof …
Raziskovalni projekt
Na stare zapise imen prej ali slej naletimo strokovnjaki z različnih znanstvenih področij. Na prvem mestu seveda zgodovinarji, pa tudi etnologi, arheologi, geografi, umetnostni zgodovinarji, jezikoslovci in številni ljubiteljski domoznanci. To je bil eden od razlogov, da smo se na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani (nadalje ZIMK) odločili za projekt Historična topografija Slovenije in ga izpeljali med letoma 2011 in 2015.
Ožjo projektno ekipo smo sestavljali dr. Miha Kosi (vodja), dr. Matjaž Bizjak in dr. Miha Seručnik (z ZIMK) ter dr. Jurij Šilc z Instituta Jožef Stefan. Kratko obdobje treh let, odmerjeno temeljnim raziskovalnim projektom, ki jih financira agencija za raziskovalno dejavnost, nam je omogočilo zgolj obdelavo historične dežele Kranjske do leta 1500.
V naslednji fazi imamo v načrtu Primorsko, sledili pa bodo še slovenski del nekdanjih Štajerske in Koroške ter Prekmurje. Želeli bi si, da bi bile naše tovrstne temeljne raziskave financirane bolj dolgoročno in stabilno, toda prihodnji načrti za zdaj žal ostajajo v okvirih prekratkih triletnih projektov oziroma odvisni od njihove odobritve.
Pri delu smo se naslonili na raziskave naših velikih predhodnikov, ki so že med obema svetovnima vojnama, še zlasti pa po drugi, posvetili precejšen del svojih znanstvenih prizadevanj historičnotopografski problematiki: Ljudmil Hauptmann, Milko Kos, Pavle Blaznik in Ivan Zelko.
V primeru Kranjske smo razpolagali z delovnim gradivom, ki je bilo po smrti akademika Milka Kosa leta 1975 razmnoženo, sicer v grobi, nedokončani obliki, v treh knjigah pod naslovom Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). Delo ni bilo nikoli v prodaji, postalo pa je nepogrešljiv priročnik za vse strokovnjake, ki smo kadarkoli naleteli na problematiko starih zemljepisnih imen. Obsežen Kosov nabor toponimov Kranjske, ki je tedaj zajemal okrog 3000 gesel (krajevnih, vodnih, ledinskih idr.), je pomenil temelj, bolje rečeno ogrodje naših raziskav.
Prepisi srednjeveških listin
V prvi fazi smo sistematično analizirali srednjeveška imena v kontekstu virov, v katerih se pojavljajo (listine, urbarji, kopijalne, fevdne, računske, notarske knjige). Temeljno orodje je bila Centralna kartoteka prepisov srednjeveških listin (CKSL), delo pokojnega prof. Boža Otorepca, ki zajema več kot 6300 listin iz desetin arhivov in jo v tipkopisu hranimo na ZIMK.
Poleg tega smo uporabili še več sto drugih listin iz različnih arhivov, ki jih CKSL ne zajema, ter vrsto zbirk srednjeveških virov, ki so bile izdane v knjižni obliki v zadnjih štirih desetletjih, po smrti Milka Kosa. Gre za zbirke listin (iz arhivov gospodov Turjaških in Galenbergov, oglejskih patriarhov, cesarja Friderika III., listine iz štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, arhiva nemškega viteškega reda na Dunaju idr.), notarske knjige (iz arhivov v Vidmu), urbarje (za Belo krajino in Žumberk, briksenske urbarje), računske knjige (freisinških škofov, deželnih knezov).
Uporabili smo tudi vrsto pretežno neobjavljenih virov: fevdne knjige grofov Celjskih (za leta 1436–1447 in 1455–1456) in deželnih knezov Habsburžanov (1443–1469, 1470–1480 in 1481–1487), kopijalne knjige samostanov (Bistra, Pleterje) in kar 62 urbarjev (gospodov Turjaških, samostanov Stična, Pleterje, Kostanjevica, Velesovo in mnogo drugih gospostev).
Analiza vseh teh primarnih virov nam je omogočila umestitev določenega toponima v zgodovinski okvir – kronološko, vsebinsko in posledično tudi prostorsko. Vse delo je potekalo ob intenzivni uporabi sodobnih topografskih kart v merilu 1 : 50.000 oziroma 1 : 25.000 in izčrpni pomoči izvrstnih avstrijskih vojaških kart iz časa cesarja Jožefa II., ki so bile publicirane pred desetletjem in pol (Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, I–VII, Ljubljana 1995–2001).
Popravki
Rezultati naših raziskav so predstavljeni na dva vsestransko uporabna načina, ki omogočata hitro in pregledno iskanje podatkov tako z vidika strokovnjakov kot ljubiteljskih zgodovinarjev:
• kot spletna aplikacija SHT – Slovenska historična topografija na naslovu http://topografija.zrc-sazu.si;
• kot elektronska knjiga Historična topografija Kranjske (do leta 1500), prva v novi seriji priročnikov pod naslovom Slovenska historična topografija (e-knjigo najdete na omenjeni spletni strani v zavihku e-knjige).
Internetna aplikacija je povezana z zemljevidom in omogoča iskanje podatkov na več načinov – s klikom na lokacijo na zemljevidu ali po seznamu nekdanjih (paleonimi) oziroma današnjih sodobnih krajevnih imen (toponimi).
Relevantni podatki, do katerih se lahko dostopa, zajemajo vse stare oblike zapisa krajevnega imena, citate iz virov (kjer so lahko dodatne informacije o objektih, na primer dvoru, gradu, mitnici, mostu, cerkvi, kapeli, hospicu), datum zapisa, vir, v katerem se ime nahaja (listina, urbar, fevdna knjiga ipd.), nahajališče vira (arhiv, knjižnica) ter objave vira, če obstajajo. E-knjiga je namenjena ljubiteljem natisnjene besede.
V formatu pdf na več kot 1400 straneh, ki se jih lahko brez težav prenese na domači računalnik, se najdejo enaki podatki kot na spletni aplikaciji. Zelo pregledno so pod posameznim geslom, ki predstavlja ime naselja (vasi, zaselka, samotne kmetije, mesta, nekdanjega trga), reke ali potoka, hriba, gore, gorovja, gradu, dvorca ali cerkve, kronološko navedeni stare oblike imena, datum, vir in nahajališče vira.
Obsežen register vseh starih oblik imen na več kot sto straneh omogoča hitro iskanje prave lokacije, s klikom na številko strani pa ste v trenutku preusmerjeni na pravo stran knjige. Knjiga vsebuje tudi seznam vseh uporabljenih virov, ki je trenutno najpopolnejši nabor virov za slovensko srednjeveško zgodovino.
Aplikacija SHT – Slovenska historična topografija in e-knjiga Historična topografija Kranjske (do leta 1500) sta edinstveno spletno orodje oziroma priročnik, kjer je obravnavanih več kot 3600 lokacij na Kranjskem, tudi izginulih in opuščenih naselij (na primer kočevskih Nemcev).
Vseh starih oblik imen je več kot 24.400. Podatki, za katerimi je bilo doslej treba brskati po arhivih, so dosegljivi z nekaj kliki. Delo je namenjeno tako strokovnjakom najrazličnejših znanstvenih disciplin kot ljubiteljskim zgodovinarjem in želimo si, da bi doseglo čim večji krog uporabnikov.
