Luskavica ni nalezljiva, a mnoge pahne v izolacijo

Raziskava o učinkovanju secukinumaba pri zdravljenju luskavice  -  Bolezni ne pozdravi, jo pa dolgotrajno ukroti.

Objavljeno
10. avgust 2015 14.40
Dragica Bošnjak, Znanost
Dragica Bošnjak, Znanost
Poletje, sonce, morje. To je mikavno in ugodno za večino zdravih, še zlasti pa s kliničnega vidika prija ljudem s kožno boleznijo – luskavico ali psoriazo. Žal mnogim njen neprijetni videz in trdovratnost pri težjih oblikah, pa neupravičen strah drugih, da se bodo nalezli, in zato socialna izolacija močno grenijo življenje.

Ljudje, ki morajo živeti z za zdaj neozdravljivo luskavico, tako vedno z zanimanjem in velikimi pričakovanji spremljajo nove raziskave o zdravljenju te bolezni. Med novimi kliničnimi študijami sta tako zanimivi Fixture in Erasure, ki so ju predstavili na nedavnem srečanju Ameriške akademije za dermatologijo (AAD) v zvezi z učinkovino secukinumab za zdravljenje odraslih bolnikov z zmerno do hudo obliko luskavice s plaki.

Tudi luskavica, strokovno psoriaza, je bolezen z več obrazi: lahko je blaga in komaj opazna, srednje močna ali zelo obsežna. Stopnja bolezni se določi glede na obseg in vrsto prizadetosti kože, pri čemer se ocenjujejo debelina, rdečina žarišč in pokritost površine z luskami, ter glede na to, kako ovira človekove vsakodnevne dejavnosti in zmanjšuje kakovost življenja.

Vzrok (še) ni jasen

Čeprav je bolezen znana že iz davne preteklosti, strokovnjaki še danes ne znajo pojasniti vzroka oziroma verjetno več vzrokov za njen nastanek. Najpogosteje navajajo čustveni stres, kožne poškodbe, denimo opekline, različne okužbe, predvsem s streptokoki, odziv telesa na nekatera zdravila, denimo iz skupine betablokatorjev, alkohol in drugo.

Znano pa je, da je to dedno pogojena, večplastna sistemska vnetna bolezen z najvidnejšimi znaki na koži, kjer nastajajo izbokla rdeča žarišča in nato zaplate s srebrnkasto plastjo odmrlih celic oziroma lusk, ki so neprijetnega videza, lahko srbijo, ranjena mesta pa tudi krvavijo.

Kot pojasnjujejo strokovnjaki, pri luskavici imunski sistem v koži pomotoma sproži obrambni odziv, ki nato povzroči čezmerno nastajanje celic v povrhnjici. Pri zdravem organizmu namreč posamezna celica povrhnjice dozori in odpade v 28 do 30 dneh, medtem ko se pri luskavici to zgodi bistveno hitreje, le v treh ali štirih dneh, lahko celo še prej. Pri tem se celice kopičijo, zaradi sočasnega vnetja pa nastanejo žarišča vnete, zadebeljene in luščeče se kože; pogosto na lasišču, kolenih, komolcih, trupu, na dlaneh, stopalih, spolovilu, nohtih in, na srečo, redkeje na obrazu.

Plaki, pikice, vdolbinice na nohtih ...

Najpogosteje, v približno 80 odstotkih, se kožne spremembe pojavljajo v že omenjenih plakih. To so bolj ali manj obsežno prizadete kožne površine, predvsem v predelih nad velikimi sklepi, komolci, koleni ali na hrbtu, nad križem.

Kapljičasta ali gutantna luskavica se izrazi z majhnimi pikčastimi lezijami, raztresenimi po vsem telesu. Najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih. Inverzna luskavica se rada »ugnezdi« v kožnih gubah in pregibih, denimo pod dojkami, pod pazduhami, v popku, okoli spolovila.

Eritrodermična luskavica je razmeroma redka, kaže pa se z močnim luščenjem in pordelostjo kože po vsem telesu. Za pustulozno luskavico so značilni gnojni mehurčki in močno luščenje kože in se največkrat pojavi na dlaneh in podplatih, palmoplantarna oblika pa se prav tako lahko razvije na dlaneh, podplatih in na lasišču. Luskavica se lahko kaže tudi s spremembami na nohtih, ki so krhki, zadebeljeni, motni in imajo pikčaste vdolbinice, na koncu pa privzdignjeni in odstopajo od posteljice.

Nevarne kombinacije z artritisom

Luskavico pogosto spremljajo različne pridružene bolezni oziroma stanja. Po opažanjih strokovnjakov so to zlasti srčne in žilne bolezni, debelost, sladkorna bolezen ter povišana krvni tlak in holester.

Med pogosta povezana bolezenska stanja spada tudi psoriatični artritis, ki prizadene do 30 odstotkov ljudi z luskavico. To se lahko kaže z značilno vnetno prizadetostjo in oteklinami končnih sklepov prstov na rokah in spremembami na drugih sklepih. Strokovnjaki pri tem še posebej opozarjajo, da je treba – tako kot samo luskavico – tudi psoriatični artritis zaradi napredujočega poteka začeti čim prej zdraviti, saj lahko vodi v hujšo invalidnost.

Pri Društvu psoriatikov Slovenije, kjer večkrat opravljajo različne ankete med bolniki, ugotavljajo, da predvsem mladi, še zlasti v času odraščanja, težko prenašajo ne le telesne, temveč predvsem čustvene stiske, povezane s to boleznijo. Tako opozarjajo, da je pomemben hiter začetek zdravljenja, da bi preprečili nastanek še drugih pridruženih bolezni in stanj, kot so metabolni sindrom, povišan sladkor v krvi, bolezni srca in ožilja in drugi zapleti, ki lahko občutno skrajšajo življenjsko dobo.

Stopenjsko zdravljenje

Luskavica se zdravi stopenjsko in vključuje več faz glede na vrsto, obseg in težo bolezni. Lokalno zdravljenje, ponavadi s kortikosteroidi, ki zmanjšujejo vnetje žarišč, je običajno primerno za blažje oblike, v rabi pa so še učinkovine kot kalcipotriol, to je derivat vitamina D, ki upočasni rast kožnih celic, s čimer uravnava in odstrani zaplate pri blagi do srednje močni luskavici. Salicilna kislina pomaga pri luščečih se žariščih in se lahko kombinira s kortikosteroidi za lokalno zdravljenje. V nekaterih primerih uporabljajo tudi fototerapijo, to je obsevanje kože z ultravijolično svetlobo, ki se lahko kombinira z določenimi zdravili.

Sistemsko zdravljenje navadno predpišejo bolnikom s srednje močno ali hudo obliko luskavice. Uporabljajo se analog vitamina A, ki upočasni čezmerno nastajanje kožnih celic, ciklosporin, ki zavre pretirano delovanje imunskega sistema, ter metotreksat, ki se veže na encim, vpleten v hitro rast celic, in upočasni njegovo delovanje.

Prelomna biološka zdravila

Velik napredek pri zdravljenju luskavice so pred leti prinesla biološka zdravila, ki se prav tako uporabljajo za zmerne in hujše oblike luskavice v plakih. Delujejo drugače kot druga sistemska zdravila, saj ustavijo vnetni proces že na začetku – v imunskem sistemu. Zdravila prekinejo vnetni cikel tako, da ustavijo delovanje določenih celic in beljakovin, ki izzovejo čezmerno rast kožnih celic in vnetje kože.

Tudi najnovejša biološka zdravila ne pozdravijo bolezni v klasičnem pomenu besede – da bi se luskavice znebili enkrat za vselej. Lahko pa jo v precejšnji meri in za dlje časa »držijo pod nadzorom«. Tako so v dveletni študiji Novartisovega zdravila z učinkovino secukinumab, ki je, kot so poročali, prvi in edini zaviralec interlevkina 17A (IL-17A), odobren v Evropi, ZDA, na Japonskem, v Kanadi in Švici, potrdili, da učinek zdravila dolgo ne popušča in da ima to ugodne varnostne lastnosti. V uvodu omenjeni raziskavi sta del programa kliničnih študij, povezanih z zdravljenjem zmerne do hude luskavice s plaki. Poročali so, da gre za enega največjih do zdaj končanih programov kliničnih študij tretje faze, ki je zajel več kot 3300 bolnikov v okoli 35 državah. Ocenjevali so učinkovitost, varnost in prenašanje subkutanega zdravljenja (z injekcijami) po začetnem, 12-tedenskem obdobju in vzdrževalnem obdobju, ki je trajalo 52 tednov. Po dveh letih zdravljenja z odmerkom 300 mg secukinumaba je sedem od desetih bolnikov doseglo in ohranilo »čisto« ali »skoraj čisto« kožo«.

Kot so pojasnili strokovnjaki, omenjeno monoklonsko protitelo ta učinek doseže tako, da selektivno nevtralizira delovanje interlevkina 17A; interlevkin 17A je v visokih koncentracijah prisoten v koži, prizadeti zaradi psoriaze, in je pogosto prijemališče zdravil v razvoju. Isto zdravilo preizkušajo tudi za zdravljenje psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa.