Tiskane izdaje
Hrbtenica omogoča gibljivost trupa in glave ter daje telesu oporo, ravnotežje in pokončno držo. Različne nepravilnosti in bolezenski procesi pa lahko privedejo do stranske ukrivljenosti hrbtenice ali skolioze. Njeno zdravljenje poteka z operativnimi posegi ali s pomočjo opornih steznikov, ortoz. Ortopedska bolnišnica Valdoltra je sodelovala pri razvoju nove generacije otroškemu telesu prilagojenih ortoz.
Skolioza je stranska ukrivljenost hrbtenice, ki lahko privede do neuravnotežene telesne drže, pri čemer telo in glava visita na eno stran oziroma občasno naprej ali nazaj. Skolioze delimo na strukturne in nestrukturne. Pri prvih je hrbtenica ukrivljena in rotacijsko zamaknjena, kar lahko posledično spremljajo druge deformacije, kot je nezadostna razvitost vretenc. Med strukturnimi skoliozami so najbolj pogoste idiopatske, za nastanek katerih medicinska stroka ne pozna natančnih vzrokov. Idiopatske skolioze delimo nato na infantilne, ki nastanejo do tretjega leta starosti, juvenilne v obdobju od tretjega do desetega leta in adolescentne od desetega leta do konca kostne rasti. Poleg idiopatskih spadajo med najbolj pogoste strukturne skolioze še: živčno-mišične, ki so največkrat posledica cerebralne paralize, poškodb hrbtenjače ali tumorjev na živčnih strukturah, prirojene skolioze zaradi nepravilne rasti vretenc, skolioze pri nevrofibromatozi, pri kateri je moten razvoj živčevja, mišic, kosti in kože, skolioze kot posledica poškodb hrbtenice in skolioze zaradi tumorskih obolenj itd. Pri nestrukturnih skoliozah pa gre za stransko ukrivljenost hrbtenice, do katere pride zaradi nepravilne telesne drže, draženja živca, pri vnetjih, kontrakturi oziroma neizravnanosti kolkov in recimo različne dolžine nog.
Kdaj je potrebno zdravljenje
Skolioze z zamikom hrbtenice do 20 stopinj opazujemo, če je zamik hrbtenice večji, na primer od 20 do 45 stopinj, zdravimo s steznikom in fizioterapijo, pri skoliozah, večjih od 45 stopinj, pa je potrebno operativno zdravljenje.
Razvoja večine skolioz žal ne znamo zaustaviti, preprečimo lahko le nadaljnje povečevanje hrbtenične ukrivljenosti. Zato je treba redno spremljati otrokovo asimetrijo hrbta. V primeru hitrega razvoja asimetrije je potreben zdravniški pregled pri izbranem osebnem zdravniku, ki otroka napoti v specialistično ambulanto na nadaljnjo obravnavo. Otroci s skoliozo večinoma nimajo bolečin, te se pojavljajo predvsem pri pojavu tumorjev ali vnetij. Skolioze, ki presegajo 45 stopinj, napredujejo tudi po končani kostni rasti, kar lahko povzroči trajne posledice pri pljučnih in srčnih funkcijah. Degenerativne spremembe hrbtenice spremljajo zaradi hitrega razvoja še bolečine. Tu velja dodati, da je pri otroku do petega leta rast hrbtenice in prsnega koša najhitrejša, enako velja za razvoj pljuč. Rast omenjenih struktur se po tem obdobju bistveno upočasni in nato po desetem letu v času pubertete ponovno pospeši. Skolioza, ki se pojavi pred petim letom starosti, napreduje posledično hitreje, kar spremljajo večje deformacije prsnega koša. Zaradi tega lahko pride celo do zmanjšane pljučne funkcije.
Kot rečeno, skolioze, večje od 45 stopinj, večinoma zahtevajo operativni poseg, s katerim skušamo doseči čim boljšo korekcijo ukrivljenosti. Vsako vretence poskušamo pritrditi z vsaj eno kljukico ali vijakom. Vse vijake in kljukice povežemo z obeh strani hrbtenice s palicami. Sledi korekcija z derotacijo in po potrebi dodatnim raztezanjem hrbtenice na konkavni oziroma stiskanjem na konveksni strani. Ukrivljenosti izravnavamo po potrebi še z ročnimi krivili. Po korekciji sledita dekortikacija oziroma luščenje kostne povrhnjice na vseh v operacijo zajetih vretencih in zatrditev malih sklepov za doseganje kostnega preraščanja. Rezultate ugotavljamo z rentgenskimi posnetki v AP in stranski projekciji s preverjanjem ravnotežja. Najpogosteje se za operacijo pri otrocih odločamo zaradi več kot 45-stopinjske ukrivljenosti hrbtenice, asimetričnega videza s torakalno kifozo oziroma preveliko ukrivljenostjo v zgornjem delu hrbtenice, dekompenzirane drže, ki izvira iz krivine hrbtenice, in hitrega poslabšanja pri prirojeni skoliozi.
Pri odraslih nastopi čas za operativno korekcijo skolioze, če se ukrivljenost hrbtenice pospešeno povečuje, zaradi naraščajočih bolečin v hrbtu, nevroloških bolečin v spodnjih okončinah zaradi utrditve hrbtenice pri težavah v križu, zaradi nevroloških okvar ali celo dihalnih težav kot posledice telesne deformacije. Operativni posegi so večinoma uspešni, revizijskih operacij je malo.
Steznik in fizioterapija
Idiopatske in nevromuskularne skolioze od 20 do 45 stopinj zdravimo s steznikom in fizioterapijo po priporočilih Scoliosis Research Society. Kar zadeva steznike, pri katerih sta bili v preteklosti najbolj znani ortozi tipa Milwaukee in Lyon, uporabljamo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra že nekaj časa steznik nove generacije. Njegove prednosti izvirajo iz individualne prilagojenosti. Vsak steznik je izdelan iz polikarbonata, polietilena ali polipropilena v izbranem barvnem vzorcu na podlagi 3D računalniške preslikave telesa, ki je bolj natančna in za pacienta manj stresna od mavčnega odtisa.
Novi steznik je sodeč po dosedanjih rezultatih zdravljenja v primerjavi z drugimi bolj prilagodljiv, prijetnejši za uporabo, ustvarja manjši abdominalni pritisk in je skoraj neopazen. Zlije se s telesom, saj nima kovinskih in navzven štrlečih delov, ki bi vplivali na podobo, trgali oblačila in povzročali morebitno stigmatizacijo. Steznik, ki omogoča uravnavanje v vseh treh ravninah, lahko dopolnjuje še v Ortopedski bolnišnici Valdoltra razvita naprava za merjenje ploskovnih pritiskov, časa uporabe in omogoča primerjavo gibanja določenega dela telesa v ortozi in brez nje v izbranem intervalu. Na podlagi teh meritev se zdravniški tim lažje in hitreje odloča o morebitnih spremembah zdravljenja. Manjša pomanjkljivost steznika je le njegova časovno omejena prilagodljivost v smislu otrokove rasti, saj je ortoza v času izdelave prilagojena trenutni obliki telesa.
Dobri rezultati
V Ortopedski bolnišnici Valdoltra ugotavljamo, da smo s tovrstnim konservativnim zdravljenjem skolioze pri otrocih večinoma uspešni, saj ustavimo napredovanje ukrivljenosti hrbtenice in dokaj pogosto preprečimo potrebo po operaciji; žal pa se v posameznih primerih kljub zdravljenju s steznikom in fizioterapijo operativnemu posegu ne moremo ogniti. Trenutni rezultati kažejo ugodne rezultate v smislu popravka krivin in dajejo boljše rezultate od dosedanjih metod zdravljenja v kombinaciji z individualno prilagojeno fizioterapijo.
Mag. Nikša Hero, dr. med., spec. ortoped, Ortopedska bolnišnica Valdoltra
