Medicina »kriva« za vse več carskih rezov

Evolucijski biologi iz Avstrije in ZDA so razkrili izsledke o merljivih posledicah medicinske porodne selekcije.

Objavljeno
18. januar 2017 12.49
Milan Ilić
Milan Ilić
Razvoj medicine lahko v razmeroma kratkem času merljivo vpliva na evolucijo, so dokazali avstrijski in ameriški evolucijski biologi. Skupina pod vodstvom dr. Philippa Mitteröckerja je ugotovila, da se je zaradi čedalje več porodov s carskim rezom v zadnjih petdesetih letih povečala potreba po tem, da je treba opraviti prav takšno obliko poroda.

Po drugi svetovni vojni se je po vsem svetu začelo konstantno povečevati absolutno in relativno število žensk, ki so rodile s carskim rezom, tudi če to medicinsko ni bilo neizogibno. Takšno stanje onemogoča popolnoma jasno razumevanje statističnih podatkov, saj se je od šestdesetih let povečalo število pravih porodnih težav. Od tedaj narašča število žensk, ki bi bile, tako kot njihovi novorojenčki, res v nevarnosti, če bi rojevale po naravni poti, skozi porodni kanal.

Dr. Philip Mitteröcker, na dunajski univerzi docent na oddelku za teoretično biologijo, in še trije avtorji, Simon Huttegger z univerze Kalifornije v Irvinu, Barbara Fischer z inštituta Konrada Lorenza za evolucijo in kognitivne raziskave iz Klosterneuburga na Spodnjem Avstrijskem ter Mihaela Pavlicev iz otroškega medicinskega središča v Cincinnatiju v ameriški zvezni državi Ohio, so v ameriški strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavili članek Model roba prepada za porodno selekcijo pri ljudeh. Raziskovalci trdijo, da so na visok delež zelo težkih porodov, ki jih je treba opraviti zaradi različnih velikosti plodu in materine medenice, neposredno vplivale posebne lastnosti človeške, natančneje medicinske porodne selekcije.

Vse več žensk z ozko medenico

Zadnja desetletja ni prav nič neobičajnega, da se otroci rojevajo kirurško, s carskim rezom – v Braziliji, denimo, tako pride na svet več kot polovica novorojencev.

Strokovnjaki so si edini, da gre za družbeni pojav, kajti le pri delu tako rojenih otrok bi se med naravnim porodom v resnici pojavile težave, konkretno zaradi nesorazmerja med velikostjo medenice in otrokove glavice, ki bi bila prevelika za porodni kanal.

»To sicer drži, vendar ne popolnoma,« trdi Mitteröcker. S sodelavci so z matematičnim modelom pokazali, da se res povečuje število žensk z ozko medenico glede na velikost zarodka, zaradi tega pa narašča tudi število možnih težavnih porodov. »Na podlagi modela smo prišli do ocene, da se je zaradi rednega opravljanja carskih rezov v zadnjih desetletjih nesorazmerje med zarodkom in medenico evolucijsko povečalo za deset do 20 odstotkov.«

Preden se je v Evropi razširilo rojevanje s carskim rezom, torej nekje do druge polovice 20. stoletja, sta pri približno šestih odstotkih porodov umrla mati ali otrok ali oba. K sreči je sodobna medicina omogočila, da lahko brez večjih težav rojevajo tudi ženske z zelo ozko medenico in da se lahko rojevajo tudi veliki otroci.

V evolucijski biologiji to pomeni, da je medicina s tem odpravila potrebo po selekciji, ki bi spodbujala razvoj v smeri širše medenice in manjših novorojenčkov. Zato je čedalje več mater z ozko medenico – in čedalje več je takšnih tudi njihovih hčera, kajti, kot pojasnjuje Mitteröcker: »Ženska z ozko medenico, zaradi katere se povečuje verjetnost težkega poroda, preda to lastnost naprej svoji hčeri.«

Trk selekcijskih načel

»Porodov, pri katerih se pojavijo ovire, je zelo veliko,« pravijo raziskovalci. Takšnih primerov je od tri do šest odstotkov po vsem svetu; pri večini gre za težave zaradi nesorazmerja med velikostjo glave ali ramen novorojenčka in velikostjo materine medenice. Ocene se razlikujejo zaradi različnih meril za diagnozo. Statistični podatki za ZDA pravijo, da je takšnih primerov 2,3 odstotka, kadar otrok tehta od 3000 do 3999 gramov, in 5,8 odstotka, kadar otrokova teža presega 4000 gramov.

Takšne porodne težave so resnično poseben, zelo nenavaden rezultat evolucijske biologije. Logično bi bilo, da bi geni za preozko medenico in prevelike zarodke že zdavnaj naravno izginili. Preden so odkrili rešitev za to težavo s carskim rezom, so nosečnice, katerih porodni kanal je bil preozek za porod, redko preživele.

Znanstveniki menijo, da se je ta težava verjetno pojavila že pred štirimi do petimi milijoni let, in sicer kot posledica razvoja pokončne drže človekovega prednika. Zožena medenica se je pri človeku razvila kot posledica hoje na dveh nogah. Toda medenica se je zožila, preden so se možgani človekovega prednika razvili do nadpovprečne velikosti, ki je značilna za homo sapiensa.

Treba pa je opozoriti še na tako imenovano dilemo reproduktivnega uspeha, ugotavljajo raziskovalci v svojem populacijsko-gensko-matematičnem modelu. »Z evolucijskega vidika ima ozka medenica prednost pred široko, in to dvojno: ozka medenica olajša gibanje, pri zelo široki medenici pa se lahko pojavijo zdrs maternice in druge težave,« opozarja dr. Mitteröcker. Toda čim večji je novorojenček pri porodu, toliko več možnosti ima za preživetje.

Skratka, gre za evolucijsko brezizhoden položaj, dve nasprotujoči si načeli selekcijske izbire: v smeri ozke medenice in v smeri večjega otroka. »Za našo krivuljo reproduktivnega uspeha to pomeni: čim ožja je medenica in čim večji je otrok, toliko bolje je za oba – toda samo do točke, nad katero otrok ne more več skozi porodni kanal. Takrat hitro vse postane smrtonosno,« meni Philipp Mitteröcker.

Ta točka, ki so jo v modelu njegove skupine poimenovali rob prepada reproduktivnega uspeha, se je v zadnjih desetletjih zaradi pogostejših porodov s carskim rezom precej premaknila. Nič več ne umiramo zaradi nesorazmerja med materino medenico in novorojenčkovo glavo, zato ženske medenice postajajo čedalje ožje, naravni porodi pa bi sčasoma utegnili postati čedalje težavnejši, ponavlja Mitteröcker.

Prihodnost brez naravnega rojevanja?

Ali to, da je medicina v samo dveh generacijah pomembno vplivala na naravno selekcijo, pomeni, da čez nekaj stoletij, torej čez deset do dvajset generacij, morda sploh ne bo več žensk, ki bi lahko rodile po naravni poti?

Dunajski evolucijski biolog meni, da evolucija ne bo delovala samo v to smer. »Dandanes imajo denimo tudi majhni, prezgodaj rojeni otroci veliko možnosti za preživetje, prav tako ženske zaradi zdrsa maternice nič več ne umirajo.« Poleg tega metabolična zmogljivost matere ne bo mogla v nedogled prenašati rasti zarodka.

Medicinski posegi v naravne procese pa so brez dvoma tudi etično vprašanje. Mitteröcker in sodelavci poudarjajo, da jih pri tem, ko so poskušali razumeti to vprašanje, ni vodila misel, da bi bilo treba carski rez označiti za moralno dvomljivega, ampak jih je gnala predvsem želja po raziskovanju. Ti znanstveniki so prvič matematično opisali, kako lahko medicina spremeni tok evolucije – in kako hitro se to lahko zgodi.

Zato bo njihov model mogoče koristno uporabiti še na drugih znanstvenih področjih. »Ponavljam, pokazali smo, da pogostejši carski rez, ki je družbeni problem, ni samo to – pogostejši so namreč tudi primeri težavnih porodov, vendar bistveno manj pogosti kakor carski rezi,« dodaja dr. Mitteröcker.

Seveda se lahko zgodi, da bo »narava vrnila udarec«. Sredi prejšnjega desetletja so nemški znanstveniki ugotovili, da naravni porod, ki ni sterilen, verjetno koristi zdravju otroka. Medtem ko se novorojenček pomika skozi vagino, dobiva materine bakterije, ki vplivajo na razvoj zdrave črevesne flore in učinkovitega imunskega sistema otroka – toda to je že druga zgodba.