Obeti za učinkovitejše zdravljenje limfomov

V januarski izdaji ugledne znanstvene revije s področja molekularne terapije Molecular Therapy je izšel tudi strokovni članek slovenskih avtorjev, sodelavcev Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Tako se tudi na mednarodni ravni že potrjuje pomembnost prispevka Anžeta Smoleta, Duška Lainščka, Urbana Bezeljaka, Simona Horvata in Romana Jerale k razvoju celičnega zdravljenja vnetnih bolezni.

Celično »samozdravljenje«

Omenjeni vrhunski strokovnjaki so se posvetili iskanju novih možnosti za ciljano, varno in nadzorovano zdravljenje s pomočjo nadzora nad celicami. Da bi uresničili raziskovalni cilj in dognali, kakšna natanko naj bo želena celična terapija, so človeške celice spremenili tako, da te lahko same prepoznajo vnetne procese v telesu, nakar začno proizvajati in izločati protivnetne proteine, ki delujejo kot zdravilo.

Pri tej terapiji, ki so jo za zdaj preizkusili na celičnih kulturah in v predkliničnih raziskavah (vnetna črevesna bolezen pri živalih), v telo vstavijo kapsule s spremenjenimi celicami. Te takrat, ko pride do vnetja, začnejo izločati zdravilne proteine.

Porozne alginatne kapsule s terapevtskimi celicami. Desna slika z zeleno barvo prikazuje žive celice, ki sprejemajo signale iz okolja in sproščajo terapevtske proteine.

Kapsule, v katerih so celice, so porozne. To omogoča, da celice prek kapsul lahko dobivajo hrano; ko se aktivirajo, pa jim ovoj kapsule ne onemogoča izločanja terapevtskih proteinov. Ta protitelesa vnetje nevtralizirajo na podoben način kot biološka zdravila, namenjena zdravljenju vnetne črevesne bolezni.

Po drugi strani pa so celice, skrite v kapsuli, zaščitene tudi pred lastnim imunskim sistemom, kar po prepričanju raziskovalcev omogoča uporabo enakega tipa celic za vse paciente − to pa bi lahko prispevalo k boljši dostopnosti celičnega zdravljenja.

Modularni prikaz sestavnih delov protivnetne naprave s signalom za aktivacijo, kontrolo aktivnosti in produkcijo terapevtskih proteinov.

Timski dosežek

V raziskavi so za pripravo omenjenih, spremenjenih celic morali zadostiti številnim parametrom, uglasiti posamezne module − od senzorja, ki zaznava vnetje, do ojačevalca in kombinacije terapevtskih proteinov − in opraviti niz eksperimentov, vključno z modeliranjem.

Pri tem je bil ključnega pomena prispevek Urbana Bezeljaka, ki trenutno na uglednem znanstvenem inštitutu v Avstriji (Institute od Science and Technology) − ta zaradi izvrstnih možnosti privablja strokovne talente z vseh koncev sveta − opravlja doktorat.

Dr. Anže Smole na novem delovnem mestu na University of Pennsylvania.

Po besedah prof. Romana Jerale, ki vodi projekt, bo prej, preden bo ta sistem v resnici omogočal zdravljenje ljudi, potrebnih še veliko izboljšav. Toda že dosedanji izsledki prinašajo velike obete; zanje je najbolj zaslužen dr. Anže Smole, nekdanji mladi raziskovalec Kemijskega inštituta. Dr. Smole je zdaj na podoktorskem usposabljanju na univerzi v ZDA (University of Pennsylvania), kjer sodeluje v raziskovalni skupini za imunoterapijo raka, eni od vodilnih na svetu.

Vodja raziskave upa, da bodo že pred vrnitvijo dr. Smoleta v Slovenijo (ne prej kot čez nekaj let) lahko začeli sodelovati tudi z zdravniki in tako slovenskim bolnikom z limfomom omogočili tovrstno zdravljenje.