Oživljeni po 30-letni zamrznitvi

Raziskovalcem ameriškega nacionalnega inštituta za polarne raziskave je uspelo oživiti 30 let zamrznjeni vodni žuželki tardigardi in zamrznjeno jajce te mikroskopske žuželke.

Objavljeno
26. februar 2016 17.53
SR Petrič
SR Petrič


Raziskovalcem ameriškega nacionalnega inštituta za polarne raziskave je uspelo oživiti 30 let zamrznjeni vodni žuželki tardigardi in zamrznjeno jajce te mikroskopske žuželke, v najnovejši objavi poroča spletna revija Cryobiology. To je prvi primer oživitve sicer zelo obstojnih žuželk po tako dolgem obdobju zamrznitve. Pred tem so jih oživili po osmih letih zamrznitve in njihovo jajce po devetih letih.

Jajčece in žuželki z latinskim imenom Acutuncus antarcticus so oživili iz zamrznjenega šotišča, ki so ga z Antarktike odnesli v laboratorij že leta 1983 in ga vse do nedavnega hranili v zamrzovalniku pri minus 20 stopinjah Celzija. Ves ta čas so bili žuželki in jajce v kriptobiozi, stanju neaktivne presnove in brez vidnih znakov življenja. Po tridesetih letih v takem stanju so jih znanstveniki ponovno rehidrirali in z videokamero posneli njihovo postopno oživljanje.

Video je pokazal, da sta žuželki že po enem dnevu rehidracije najprej premaknili prvi par nog, šest dni pozneje sta se že celi premikali, po 13 dneh sta pojedli prvi obrok alg, po 22 dneh pa je ena od njiju že ustvarila jajca. V procesu razmnožitve brez spočetja, značilnem za tardigarde, je znesla 19 jajc. Iz štirinajstih so se izlegle nove žuželke.

Tardigarde so sicer znane po trdoživosti. Preživijo lahko pri izjemno nizkih in izjemno visokih temperaturah, ko drugi organizmi odmrejo. Raziskovalci so jih leta 2007 celo poslali v vesolje, v krožnico okoli Zemlje, in jih izpostavili vakuumu, kozmičnim žarkom in ultravijoličnemu sevanju. Žuželke so preizkus preživele po zaslugi sposobnosti, da se izsušijo in ustvarijo zaščitno oblogo, pod katero začasno zamrejo, dokler se življenjske razmere ne izboljšajo.

Sedanja oživitev po 30-letni zamrznitvi in obnovljena sposobnost razmnoževanja sta nov dokaz njihove trdoživosti. Znanstvenikom se tako vpogled v mehanizme, ki tem žuželkam omogočajo ohranitev in s katerimi si popravljajo škodo v celicah in DNK, ko so povrnjene v življenje. Mikroskopski posnetek kaže oživljeno tardigardo, ki že prebavlja alge.