Pranje škropilnic brez nevarnosti za onesnaževanje vode v okolju

V Sloveniji na preizkušnji pilotni sistem čiščenja po uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Objavljeno
24. avgust 2017 15.13
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič
Uporaba kemičnih pripravkov v kmetijski pridelavi je ob čedalje večjih omejitvah, ki jih narekuje trajnostni razvoj, tudi izziv za iskanje novih rešitev in tehnologij pri proizvajalcih teh pripravkov. Ena takih je Basfov sistem Biobed za naravno odstranjevanje odpadnih voda po čiščenju škropilnih naprav, ki preprečuje sproščanje onesnažene vode v podtalnico.

Omenjena multinacionalka je s svojo družbo v Sloveniji v sodelovanju s celjskim podjetjem Esot-Invest na kmetiji Antona Medveda v Stražgonjcah pri Pragerskem postavila prvi Biobed pri nas in hkrati svoj prvi tovrstni projekt na svetu. Osnovna naloga sistema je prestrezanje vseh vrst tekočin, ki se pojavijo med pripravljanjem škropilnega sredstva in polnjenjem škropilnice.

Obenem omogoča zbiranje kontaminirane vode po zunanjem čiščenju opreme in zbiranje odpadne vode po splakovanju ostankov fitofarmacevtskih sredstev s škropilnice po končani uporabi. Tekočina, ki izteče iz škropilnice v zbiralnik, se s črpalnim sistemom razprši v posode s točno določeno vsebino, substratom, in se tam s pomočjo mikroorganizmov nevtralizira.

Pilotni sistem Biobed je v bistvu organski filtrni sistem, sestavljen iz biološke mešanice, ki je v petih kubičnih zabojnikih brez pokrova. Pod substratom je nameščen drenažni pesek. Namen biološke mešanice je, da aktivira mikrobiološko delovanje, ki omogoči razgradnjo kemikalij in ima hkrati sorpcijsko kapaciteto za imobilizacijo fitofarmacevtskih razlitij.

Prva tovrstna naprava pri nas

»V Sloveniji je Basf sploh prvi, ki je postavil tako napravo, sicer pa imajo take ali podobne sisteme že v veliko državah, od Danske, Švedske, Italije, Nemčije. Z vidika varovanja voda so take naprave zelo dobrodošle. V našem okolju pa je pomembno, da kmetje preventivno poskrbijo za varovanje voda in ohranjanje njihove kakovosti. Ti sistemi so lahko dober zgled drugim objektom v kmetijstvu,« pravi Tadeja Kvas Majer, vodja direktorata za kmetijstvo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Napredne rešitve in sistemi, kot je Bibed, so plod tesnega sodelovanja med podjetji, ki se zavzemajo za trajnostno kmetijstvo, in kmeti.

Na kmetiji Antona Medveda, ki s to multinacionalko pri izvajanju poskusov sodeluje že več kot desetletje, pa je, kot poudarja lastnik, ki je tudi predsednik sindikata kmetov, eden od ukrepov dobre kmetijske prakse. Za izvedbo projekta, ki ga je v celoti financiral Basf Evropa – stal je 25.000 evrov – je odstopil le prostor. Čistilna naprava je za investitorje tudi prostor za promocijo in preverjanje delovanja.

»Zdaj delajo analize vsakih 14 dni, da vidijo, kakšna je razgradljivost, kakšno je izhlapevanje, tudi oni se na podlagi teh podatkov učijo. Vso vodo, ki gre skozi črpalke, izmerijo, da vidijo dejansko stanje porabe, analizirajo tudi ostanke, da bi ugotovili, v kolikšnem času se bo to razgradilo,« pojasnjuje Medved.

Strah pred obveznostjo je odveč

Kot pravi, se kmetje, ki prihajajo na ogled, bojijo, da bodo takšni sistemi postali obvezni na kmetijah, saj bi jim to povzročilo dodaten strošek.

Kvas Majerjeva pojasnjuje, da je ta strah za zdaj odveč. »Zaenkrat takšni sistemi niso obveza in upam, da bomo s preventivnim ravnanjem lahko poskrbeli za varovanje voda. Z vsakim obveznim ukrepom se namreč poveča tudi obremenitev kmetov. Vode so sicer v domeni ministrstva za okolje, menim pa, da dokler bo stanje voda pri nas vzdržno, tovrstni sistemi ne bodo postali obveza za kmetovalce.«

So pa takšni sistemi zagotovo dobrodošli, če se zanje odločijo kmetje na vodovarstvenih območjih, kjer tako ali tako veljajo omejitve pri kmetovanju, z njimi pa bi še dodatno poskrbeli za varnost, pravi Kvas Majerjeva. Naložba v tak sistem, ki kar precej stane, bi bila smiselna, če se zanjo odloči skupina uporabnikov na določenem območju, pri tem pa je mogoče tudi sofinanciranje v okviru evropskega programa razvoja podeželja (PRP).

»Trenutni programi že omogočajo sofinanciranje takih objektov, čeprav jih ni v katalogu za sofinanciranje, in sicer v okviru kmetom že znanega sistema sofinanciranja čistilnih naprav. Opcija je torej kolektivna naložba, ki jo je mogoče sofinancirati v okviru PRP,« še pojasnjuje vodja direktorata za kmetijstvo.