Prihaja teden za ljubitelje znanosti

Ob 203. obletnici rojstva velikega slovenskega fizika, na območju Celovca rojenega in na Dunaju delujočega Jožefa Stefana, bodo prihodnji teden na inštitutu, ki nosi njegovo ime, tradicionalni, že 26. dnevi Jožefa Stefana.

V šestih dneh, od ponedeljka do sobote, se bo zvrstilo veliko prireditev, katerih glavni namen je približati znanost širši javnosti, še zlasti pa mladim, ki bodo morda nekoč postali raziskovalci.

Niz za znanstvene sladokusce bo v ponedeljek ob 13. uri s predavanjem začel francoski znanstvenik prof. dr. Philippe Marcus z univerze PSL, eden največjih strokovnjakov za korozijo. Tema predavanja bo najnovejši razvoj v karakterizaciji in razumevanju kemičnih in strukturnih značilnosti oksidnih plasti na površinah kovin in zlitin na nanonivoju, in sicer z vidika znanosti o površinah in elektrokemije. Po predavanju bodo odprli razstavo del slikarja Avgusta Černigoja, najvidnejšega predstavnika slovenske likovne avantgarde.

Intelekt na robu družbe

V torek ob 11.30 bodo na okrogli mizi Intelekt na robu družbe razpravljali o razlogih za naraščajočo antiintelektualnost in antiustvarjalnost v slovenski družbi. V pogovoru, ki ga bo vodil direktor IJS Jadran Lenarčič, bodo sodelovali novinarji in publicisti Ervin Hladnik Milharčič, Marcel Štefančič in Ali Žerdin. Okrogli mizi bo ob 13. uri sledilo predavanje, v katerem bo povezavo Avgusta Černigoja s »teatrom množice« predstavil kultni Dragan Živadinov. Lenarčič je ob predstavitvi Stefanovih dnevov dejal, da je tokrat še posebno ponosen na umetniški del programa.

Predavanje nobelovca

V sredo ob 18. uri bo osrednja prireditev Stefanovih dnevov, podelitev zlatih znakov Jožefa Stefana za najbolj odmevna doktorska dela. Pomen nagrad bo podčrtal Nobelov nagrajenec, teoretični fizik slovensko-škotskih korenin prof. dr. Duncan Haldane z univerze Princeton, ki je nedavno prejel nagrado za življenjsko delo ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF.

Haldane bo še pred podelitvijo, ob 13. uri, imel predavanje z zgovornim naslovom Prepletenost: Einsteinovo darilo kvantni mehaniki. S tem je mišljena prepletenost med objekti, ki ležijo na različnih krajih, kar je Einstein razumel kot nekaj, kar je v nasprotju z zdravo pametjo in tudi nekompatibilno z gravitacijsko teorijo, toda izkazalo se je, da v tem primeru veliki Einstein ni imel prav. Podelitev nagrad pa se bo začela s predavanjem prof. dr. Oussame Khatiba, ki je po Lenarčičevih besedah eden najbolj popularnih robotikov na svetu. Predstavil bo razvoj dvoročnega humanoidnega robota Ocean One, namenjenega globokomorskim raziskavam.

Zmagovalec direktorjevega sklada

V četrtek ob 13. uri bo lanski Zoisov nagrajenec za življenjsko delo prof. dr. Slobodan Žumer predaval na temo topološke mehke snovi, ki odpira nove možnosti za rabo v fotoniki, plazmoniki in senzoriki.

V petek bodo ob 11.30 razglasili zmagovalni projekt direktorjevega sklada za leto 2018. Sklad 350.000 evrov je namenjen pridobitvi raziskovalne infrastrukture za izbranega mladega doktorja znanosti manj kot sedem let po doktoratu. Od tega si na inštitutu obetajo razvoj novih »norih« raziskovalnih zamisli. Ta dan bo ob 13. uri predaval še prof. dr. Tony Veale z univerzitetnega kolidža v Dublinu, ki bo verjetno vzbudil veliko zanimanja s temo, kako strojem vgraditi pravi smisel za humor.

V soboto dan odprtih vrat

Dnevi znanosti se bodo v soboto, 24. marca, kar je dan rojstva Jožefa Stefana, sklenili z dnevom odprtih vrat, ki bo od 9. do 14. ure. Obiskovalcem bodo odprli vrata vseh laboratorijev, priložnost pa je primerna tudi za družinski izlet v znanost. »Upam, da Planici ne bomo odjedli preveč obiskovalcev,« se je o pričakovanem obisku pošalil Lenarčič.

Letošnji bogat program dnevov Jožefa Stefana direktor pripisuje tako ugledu IJS kot osebnim znanstvom, nekaj pa so prispevala tudi srečna naključja, saj so vrhunski znanstveniki večino časa »razprodani«. Na naše vprašanje, ali bodo prihodnje leto, ob 70. obletnici inštituta, lahko presegli raven letošnjih Stefanovih dnevov, smo od direktorja dobili odgovor, da se bodo vsekakor potrudili. »Morda pa nam bo uspelo pripraviti omizje nobelovcev.«