Tiskane izdaje
»Pred kratkim (na začetku februarja, op. p.) smo v reviji Angewandte Chemie objavili rezultate dela raziskav v podjetju Acies Bio, kjer smo z novejšimi postopki genskega inženirstva konstruirali nov antibiotik karboksiamido-kelokardin iz skupine 'atipičnih' tetraciklinov, ki ga proizvaja bakterija Amycolatopsis sulphurea. Nov antibiotik kaže izjemno aktivnost proti številnim patogenom, še posebno pa je pomembna njegova učinkovitost proti 'multirezistentnim' bolnišničnim patogenenim sevom, odpornim na številne antibiotike, ki se danes uporabljajo pri zdravljenju hudih infekcij. Za to novo tetraciklinsko učinkovino (vodnico) danes še ne poznamo mehanizma delovanja. Vendar prve raziskave kažejo, da ima ta učinkovina dvojni način delovanja,« nam je v sporočilu zapisal dr. Martin Šala, ki je hkrati tudi poudaril, da je sam pri tem projektu zgolj eden od raziskovalcev ter da ima vodilno vlogo pri njem prof. dr. Hrvoje Petković, zaposlen kot izredni profesor na Biotehniški fakulteti (BF) Univerze v Ljubljani (UL), sicer pa eden od soustanoviteljev podjetja Acies Bio, kjer trenutno potekajo predklinične raziskave.
O tem uspehu so sicer medtem poročali tudi na spletni strani Kemijskega inštituta, kjer so navedli, da so v razvoju antibiotika poleg raziskovalcev iz že omenjenih institucij sodelovali še raziskovalci Helmholtzevega inštituta za farmacevtske raziskave v Saarlandu v Nemčiji, Univerza Strathclyde na Škotskem in Hospital Universario Marques de Valdecilla v Španiji.
Čeprav je torej krog raziskovalnih sodelavcev pri razvoju tega antibiotika zelo širok, je med njimi nedvomno ključno vlogo imelo omenjeno slovensko podjetje, saj so tam potekale in še potekajo raziskave in razvojni postopki, ki bodo – vsaj po predvidevanjih – antibiotiku čez leta odprli pot na svetovni trg.
Ni bilo mogoče razviti poslovne ideje
To je bil povod za naš obisk mladega podjetja Acies Bio, d. d. – ustanovljeno je bilo leta 2006, z delom pa je začelo leto kasneje – ki deluje v okviru Tehnološkega parka Ljubljana. Naši sogovorniki so bili poleg dr. Šale še trije od petih posameznih soustanoviteljev družbe: direktor dr. Enej Kuščer, že omenjeni dr. Petković in tehnični direktor dr. Štefan Fujs (poleg njih sta soustanovitelja še dr. Jaka Horvat in dr. Gregor Kosec).
Dr. Kuščer: »Vsi soustanovitelji tako ali drugače izhajamo z ljubljanske biotehniške fakultete. S Štefanom (Fujsom, op. p.) sva se spoznala, ko sva bila tam oba mlada raziskovalca. Hrvoja (Petkovića, op. p.) sem spoznal kasneje v Angliji, kjer je vodil skupino v biotehnološkem podjetju v Cambridgeu, kamor sem šel delat, in je bil moj delovni mentor. Kasneje je on prišel na BF UL, spoznal Štefana, nato sem se tja vrnil tudi sam in mi trije smo potem začeli snovati svoje podjetje.«
Dr. Petković: »Nastanek podjetja je najprej spremljalo veliko težav, čeprav smo imeli na BF vso podporo. Fakulteta iz različnih razlogov ni primerno okolje za poslovno idejo, zato smo vedeli, da moramo ustanoviti podjetje. Toda v Sloveniji je težko narediti pravi spin-off, odcepljeno podjetje, saj še nimamo ustrezne zakonodaje. Tako tudi Acies Bio ni pravi spin-off, a najbolj pomembno je, da odlično sodeluje z BF, z njo ima sklenjeno pogodbo, raziskovalno sodelujemo v različnih projektih, prav tako pa raziskovalci iz podjetja sodelujejo v pedagoškem delu na fakulteti.«
Dr. Fujs: »Sam sem bil v času snovanja podjetja že asistent na BF in z dr. Petkovićem sva se začela ukvarjati s prvimi industrijskimi aplikativnimi projekti. Ti so bili zelo uspešni in so kmalu presegli univerzitetno okolje. Takrat se je vrnil še Enej (Kuščer, op. p.) in prevzel poslovni del nastanka podjetja in njegovo preselitev v tehnološki park. Postopoma smo širili ponudbo storitev. Te zdaj obsegajo razvoj mikroorganizmov, fermentacijske tehnologije, v zadnjem času smo sposobni te spojine tudi očistiti in izboljšati njihovo učinkovitost. S širitvijo našega razvoja in opreme nam počasi že zmanjkuje prostora, a nekaj časa bomo še morali zdržati tu, kjer smo.«
Dobro delovno okolje
Na naše vprašanje, ali so razmišljali o nadaljevanju kariere v tujini, nam je direktor Acies Bia dejal, da so bili in so še prepričani, da je bolje, če poskušajo svoje ideje uresničiti v slovenskem okolju. »Za razvoj biotehnoloških podjetij je pri nas razmeroma dobro poskrbljeno. Veliko k temu okolju prispevata močni farmacevtski podjetji Krka in Lek, imamo dobre inštitute in fakultete. Poleg tega je še veliko razvojnih niš, v katerih lahko najdeš svojo priložnost, kar bi bilo v kakšni drugi državi, na primer v Angliji, zaradi velike konkurence bistveno težje. Acies Bio je bil ustanovljen kot razvojno-raziskovalno podjetje, ki ponuja storitve farmacevtski industriji, kasneje tudi živilsko-kemični. Kmalu smo začeli sodelovati tudi s tujimi družbami, zadnje čase sodelujemo skoraj samo še z njimi, med drugim v Angliji, Nemčiji, Švici, Italiji in Aziji. Prednost sodelovanja v tujini je, da so tamkajšnje korporacije bolj zainteresirane za izdelke, katerih razvoj nas zanima. Mi si sicer želimo sodelovanja doma, vendar je to mogoče le ob prekrivanju interesov.«
Podjetje Acies Bio je po številu zaposlenih še vedno majhno, a ima kar nekaj odlično opremljenih laboratorijev. Od kod denar za naložbe v opremo? Kuščer: »Pri nas smo investirali počasi in strateško, na začetku smo dobili manjšo semensko investicijo 'poslovnega angela' Branka Drobnjaka, kar nam je omogočilo priti do bančnih kreditov. S prvimi krediti smo opremili prve manjše laboratorije. Doslej smo ves dobiček vlagali v razvoj in tako bo gotovo še vsaj nekaj časa. V opremo smo vložili tudi večji del prihodka od sodelovanja z industrijo, prijavljali smo se na različne državne projekte in bili pri tem še kar uspešni. Sodelovali smo tudi v Centru odličnosti za biologijo in kemijo proteinov in v okviru tega dobili v skrbništvo nekaj raziskovalne opreme.«
Seveda je v Sloveniji še kar nekaj institucij, ki se lahko ponašajo s takšno in še boljšo raziskovalno opremo, a po Kuščerjevih besedah je njihov laboratorij na področju mikrobiologije in fermentacije v samem slovenskem vrhu. »V raziskovalni infrastrukturi in ekspertizi smo gotovo kar dobri. Vsekakor v tem ustrezamo zahodnoevropskim, prav tako svetovnim merilom.« Na podlagi tega so se lahko pred nekaj leti lotili tudi zahtevnega razvoja novega antibiotika.
Še dolga pot
Ta pot pa je vse bolj zapletena, draga in razmeroma dolga. Verjetno ni treba poudarjati, da so zlati časi za nastanek novih antibiotikov že zdavnaj minili. Pred desetletji je bilo ogromno tovrstnih odkritij, na podlagi katerih so tudi zrasle današnje farmacevtske multinacionalke. Nato pa so razvoj novih antibiotikov začeli zavestno omejevati.
Dr. Fujs: »Ko razviješ strateško pomemben nov antibiotik, ga ne smeš prehitro dati v obtok, da se ne razvijejo kakšne rezistence. To pa za farmacevtske družbe pomeni, da ni zagotovljen zaslužek. V vsako fazo razvoja morajo namreč najprej vložiti zelo veliko denarja. Pri raku in diabetesu jim že za pet odstotkov boljša učinkovitost zagotavlja, da bo učinkovina takoj vključena v vse terapije. Nov antibiotik pa je lahko celo za trideset odstotkov boljši od obstoječih, pa se bo še vedno najprej poskusilo zdraviti z vsemi drugimi. Tako se lahko zgodi, da se bo prej iztekel patent, preden bo novi antibiotik vključen v klinično uporabo. Zato kar veliko let za razvoj antibiotikov v farmacevtski industriji ni bilo velikega zanimanja. Zadnja leta pa so se zaradi pandemije rezistence zgodili veliki premiki. Pojavile so se ogromne subvencije in to je seveda spodbudilo akademske ustanove in spremenilo odnos farmacevtske industrije, ki se je sama sicer ves čas zavedala potrebe po novih antibiotikih.«
Ugodnejše okoliščine so spodbudile tudi razvijanje novega antibiotika, katerega razvoj se je že pred leti začel z dvema doktoratoma na BF UL (avtorici sta dr. Urša Lešnik, ki je zdaj zaposlena v Leku, in dr. Tadeja Lukežič, trenutno na Helmholtzevem inštitutu v Nemčiji). Vendar končnega rezultata – antibiotika na trgu – v tem desetletju gotovo še ne bo.
Niso še slišali za Slovensko
Očitno se promotorji Slovenskega inovacijskega stičišča še niso utegnili oglasiti niti pri najbližjih sosedih. A upajmo, da bo prihodnjič že čisto drugače.
