Tiskane izdaje
Vedno bolj je jasno, da ljudje nismo ustvarjeni za dolgotrajno bivanje v vesolju. To navsezadnje dokazujejo številne omejitve, s katerimi se srečujejo astronavti, ki bivajo na mednarodni vesoljski postaji (ISS); dolgotrajno bivanje v breztežnosti in sevanje sta pri tem največji oviri. Zato imajo, predvsem v večjih vesoljskih globinah, prihodnost predvsem različna robotizirana vozila, ki jih lahko upravljajo z Zemlje.
Tako so minuli ponedeljek izvedli zanimiv in zahteven preizkus z robotiziranim vozilom, roverjem Interact Centaur, ki so ga izdelali v tehničnem središču ESTEC evropske vesoljske agencije ESA. Esin astronavt Andreas Mogensen je imel nalogo, da s telerobotsko roko na daljavo - kot rečeno, z mednarodne vesoljske postaje, ki leti v zemeljski krožnici približno 400 kilometrov visoko - vodi na Zemlji delujočega robota. In naloga ni bila preprosta, Interact Centaur je namreč moral pod Mogensenovim vodstvom vtakniti kovinsko paličico s premerom manj kot milimeter v okroglo odprtino, ki ima le za 0,15 milimetra večji premer.
Tako so prvič uspešno preizkusili novi sistem za upravljanje robotove večnamenske roke. Seveda je bil to le posrečen preizkus »v nasprotni smeri«, saj je dejanski cilj vodenje robota na oddaljenem planetu ali luni z Zemlje. Mogoče pa bo tudi, da bodo astronavti, ki bodo na varni oddaljenosti leteli okrog negostoljubnega planeta, nanj spustili robota in z njim raziskovali za ljudi negostoljubno okolje.
