Se bo Slovenija odločila za pospešen beg možganov ali za kroženje znanja?

Društvo v tujini izobraženih Slovencev Vtis predloga rešitve, ki bodo omogočile krepitev slovenskega znanstvenega potenciala.

Objavljeno
05. januar 2017 13.34
Dragica Bošnjak
Dragica Bošnjak
Mnogi od več kot osemsto mladih, v tujini izobraženih Slovencev, ki živijo in raziskujejo po vsem svetu ter so prek spleta povezani v društvu Vtis, si želijo bodisi okrepiti sodelovanje z domovino bodisi se vrniti. Toda pri tem, tudi pri nas zelo zaželenem kroženju znanja velikokrat naletijo na ovire, predvsem birokratske.

Te ovire bi z upoštevanjem njihovih konstruktivnih predlogov lahko hitreje odpravili.

Da ne govorijo na pamet, ampak na podlagi osebnih izkušenj, poudarja mag. Igor Cesarec, predsednik društva, ki se je najprej izobraževal na britanski univerzi London School of Economics. Diplomiral je iz ekonomije, nato več let delal kot analitik v ameriški investicijski banki, opravil magisterij iz ekonomije in ekonometrije in nato akademsko pot nadaljeval v ZDA. Tam je zdaj na newyorški univerzi raziskovalec in asistent na področju teoretične makroekonomije, mednarodne in monetarne ekonomije.

Pomemben odtis vtisovcev

Člani društva Vtis oziroma vtisovci, kot so se poimenovali sami, so samo v zadnjem letu pripravili številne posvete in druga delovna srečanja v New Yorku, Bostonu, Washingtonu, Londonu, Parizu, Amsterdamu, Bruslju, Luksemburgu, Berlinu, Münchnu, na Dunaju, kar nekaj tudi v Sloveniji.

Predvsem pa bi radi opozorili na težave, s katerimi se pogosto spopadajo pri urejanju različnih vprašanj, povezanih z izobraževanjem, sodelovanjem iz tujine ali načrtovano vrnitvijo. »Te naloge smo se lotili zato, ker si res želimo tesnejše povezanosti med Slovenijo in Slovenci v tujini, hočemo omogočiti učinkovitejše kroženje znanja in izkušenj,« pravi Cesarec. Zato je društvo, ki so ga ustanovili leta 2013 v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike), pri iskanju rešitev pripravljeno sodelovati s tvornimi predlogi.

Kroženje znanja in izkušenj

Vsako leto številčnejše društvo poleg že tradicionalnih oblik pomoči in nasvetov mladim, ki prvič odhajajo na študij ali raziskovanje v tujino, večkrat organizira tudi druženja s tistimi, ki so se že vrnili iz tujine in se ustalili v Sloveniji.

Aktivno sodelujejo na dogodkih, kot je blejski strateški forum, kjer so dejavni zlasti v sklopu razprav o mobilnosti mladih. Vedno dobro obiskani so njihovi karierni dnevi, povezani s podjetji oziroma institucijami, ki lahko ponudijo zaposlitvene priložnosti Slovencem, izobraženim v tujini, ki so člani društva in razmišljajo o vrnitvi in zaposlitvi v domovini – ali pa iščejo še druge možnosti za sodelovanje iz tujine, kar je danes v svetu eden od običajnih načinov kroženja znanja in izkušenj.

Najrazličnejše težave, ki ne le ovirajo, ampak neredko tudi onemogočajo tolikokrat omenjeno sodelovanje slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov iz tujine s Slovenijo, so v društvu Vtis kljub vsemu poimenovali drugače – raje jim rečejo izzivi, za katere predlagajo po njihovem mnenju ustrezne(jše) rešitve.

Želijo si, da bi odgovorni v Sloveniji predlagane rešitve proučili ter čim prej sprejeli ukrepe za krepitev kroženja znanja, s čimer bi povečali slovenski znanstveni potencial in ugodno vplivali tudi na poslovno okolje v državi.

Odpravljanje institucionalnih ovir

Ključne težave, s katerimi se v stikih z domovino ubadajo v tujini izobraženi Slovenci, so strnili v devet izzivov in za vsakega predlagajo »Vtisov predlog rešitve«. Nanašajo se na štipendiranje, birokratske postopke pri prehodu študentov med državami, razpise za spodbujanje zaposlovanja mladih doktorjev znanosti, razpise za prosta mesta na slovenskih visokošolskih ustanovah, priznavanje v tujini pridobljenih delovnih izkušenj in izobrazbe gradbenih inženirjev, na delovne izkušnje v tujini kot veljavno izobraževanje v sklopu priprav na pravniški državni izpit, davčne obremenitve raziskovalcev, ki začasno delajo v tujini, pa tudi na vzajemno priznavanje vplačanih socialnih in pokojninskih prispevkov med Slovenijo in ZDA.

Ni naključje, da med izzivi na prvem mestu omenjajo štipendije za študij v tujini. Kot poudarja Cesarec, je na tem področju veliko težav zaradi organizacijskih in časovnih neskladij med slovenskim javnim razpisom in nekaterimi tujimi izobraževalnimi institucijami, kar med drugim otežuje pridobivanje zahtevane dokumentacije. Zato vtisovci predlagajo, da bi kandidate že ob prijavi razvrstili po primernosti – glede na izpolnjevanje pogojev.

Prav tako naj bi jasneje opredelili nestandardne oblike visokošolskega izobraževanja v tujini in upoštevali posebnosti v različnih državah. Birokratske ovire pri prehodu študentov med državami bi lahko odpravili tako, da bi opustili zahtevo za nostrifikacijo diplomskega študija v državah EU, kjer je uveljavljen bolonjski sistem, saj že univerze vodijo evidenco svojih študentov, zato lahko tovrstno preverjanje poteka neposredno med institucijami.

Predlagajo še, da bi agencije in skladi, ki z razpisi spodbujajo zaposlovanje mladih doktorjev znanosti, te časovno bolj usklajevali, da bodo na njih lahko sodelovali tudi slovenski izobraženci iz tujine.

Težave pravnikov in gradbenih inženirjev

Kot pravi mag. Cesarec, težav ne manjka niti v nekaterih specifičnih strokah, na primer v pravu ali pri študiju gradbeništva. »Pri pravnikih se delo v uglednih evropskih institucijah ali priznanih mednarodnih pravnih pisarnah načeloma ne priznava kot del praktičnega usposabljanja, ki bi ga upoštevali kot priprave na pravniški državni izpit. Pri gradbenikih pa se zatika pri opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje, kadar se predmeti razlikujejo od slovenskih programov.« Zato vtisovci predlagajo, naj se kot veljavni upoštevajo magistrski nazivi, doseženi znotraj EU, tako pridobljeno znanje in izkušnje pa naj zadoščajo za prijavo na strokovni izpit.

Veliko pozornost člani društva namenjajo tudi razmeram na slovenskih visokošolskih institucijah, kjer sicer mladi pridobijo odlično znanje, ki je dobra popotnica za nadaljevanje študija oziroma kariere v tujini. Izjemno težko ali skoraj nemogoče pa se je prijaviti na razpis za prosto delovno mesto na univerzi. »Ugotavljamo, da takšnih razpisov ni oziroma niso javno objavljeni, ali pa so roki za prijavo bistveno prekratki, da bi lahko na njih sodelovali kandidati iz tujine. Zato predlagamo, naj te razpise objavijo na tujih spletnih portalih, ne zgolj na spletnih straneh univerz. Rok za prijavo na razpis bi moral biti daljši, postopek habilitacije, ki je zdaj v Sloveniji zelo zapleten in dolgotrajen, pa krajši,« meni predsednik društva.

Dohodnina, pokojnina ...

Navsezadnje imajo slovenski znanstveniki, ki odhajajo na podoktorsko izobraževanje ali delo v tujino (so pa davčni zavezanci v Sloveniji), težave tudi zaradi visokih davčnih dajatev, pri čemer ne upoštevajo višjih življenjskih stroškov v tujem okolju. Zato namesto skrajnih odločitev, kot je odjava stalnega prebivališča, ki je zapletena in zahteva pretrganje vseh vezi z domovino, predlagajo posnemanje dobrih zgledov v nekaterih drugih državah: nižje davčne obremenitve pri zaposlovanju in samozaposlovanju »povratnikov« in morebitne druge olajšave.

Zaradi pospešene globalizacije in poglobljenega raziskovalnega in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA, ko se tudi vse več slovenskih državljanov odloča za začasen odhod na študij ali delo »čez lužo«, vtisovci predlagajo podpis meddržavnega sporazuma o vzajemnem priznavanju vplačanih socialnih in pokojninskih prispevkov. Takšne sporazume imajo ZDA že sklenjene z večino zahodnoevropskih držav, prav tako z marsikatero v vzhodni in srednji Evropi.