Slovenija postala članica observatorija CTAO

Slovenska udeležba v pripravah observatorija za meritve kozmičnih visokoenergijskih žarkov.

Objavljeno
11. december 2017 11.00
Posodobljeno
11. december 2017 11.00
S. R. P.
S. R. P.

Pred dnevi je upravni odbor Telescope Array Observatory (CTAO), ki je odgovoren za gradnjo in delovanje observatorija za meritve kozmičnih visokoenergijskih gama žarkov, sprejel Slovenijo kot polnopravno članico. Slovenijo bo v organih CTAO zastopala Univerza v Novi Gorici.

Udeležba Slovenije pri gradnji observatorija CTA je za slovenske raziskovalce na področju astrofizike ključna, saj jim bo omogočilo sodelovanje v raziskavah najbolj energijskih procesov v vesolju, kjer je naše razumevanje naravnih zakonitosti še vedno zelo omejeno. Slovenski raziskovalci pri zasnovi in načrtovanju novega observatorija za gama astronomijo z imenom PoljeTeleskopov Čerenkova sicer sodelujejo že od leta 2010, formalna vključitev Slovenije v CTAO pa jim daje možnost sodelovanja pri gradnji in poznejši uporabi novega observatorija.

Znanstveni potencial observatorija CTA, ki bo v prihodnjih tednih objavljen kot knjiga – posebna izdaja mednarodne znanstvene revije International Journal of Modern Physics D, je izjemen, sporočajo z Univerze v Novi Gorici. Podrobne in sistematske raziskave oddaljenega vesolja s kozmičnimi gama žarki z energijami med 20 GeV to 300 TeV (najvišja energija delcev v velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu je 8 TeV), bodo precej pripomogle tako k razumevanju mehanizmov nastanka gama žarkov in kozmičnih delcev ekstremnih energij v bližini črnih lukenj kot tudi k iskanju temne snovi in do zdaj neznanih oblik materije.

Observatorij CTA bo sestavljen iz dveh delov: severni del bo zgrajen v La Palmi (Kanarski otoki, Španija), južni pa v kraju Paranal (puščava Atacama, Čile). Observatorij CTA na La Palmi bo zgrajen na nadmorski višini okoli 2200 m, kjer so vse leto idealni pogoji za opazovanje, brez onesnaženja in turbulenc, observatorij CTA v Čilu pa bo v neposredni bližini Evropskega južnega observatorija (ESO), kjer bo lahko poleg idealnih opazovalnih pogojev izkoristil tudi obstoječo infrastrukturo ESO.

Vsak izmed observatorijev CTA bo obsegal polje nekaj sto Čerenkovih teleskopov za detekcijo šibkih in zelo kratkih (nekaj nanosekund) bliskov Čerenkove svetlobe, nastalih pri atmosferskih plazovih sekundarnih delcev, ki so posledica interakcij kozmičnih visokoenergijskih gama žarkov z atomskimi jedri atmosferskih plinov. Svetlobne bliske zaznamo z obširnimi polji vzorčevalnih Čerenkovih teleskopov, ki s sistemom zrcal zbirajo Čerenkovo svetlobo in jo usmerjajo na površino kamere znotraj posameznega teleskopa.

Petletno obdobje gradnje observatorija se je začelo leta 2017. Slovenska skupina, ki je s partnerji iz Italije vpeta v razvoj polprevodniških detektorjev svetlobe za teleskope Čerenkova, bo z raziskavami in razvojem v svojih laboratorijih v Sloveniji prispevala k razvoju in izdelavi detektorskih sklopov ter k izgradnji samega observatorija.

Države članice znanstvenega konzorcija CTA so: Argentina, Armenija, Avstralija, Avstrija, Brazilija, Bolgarija, Čile, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Indija, Irska, Italija, Japonska, Južna Afrika, Kanada, Mehika, Namibija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tajska, Ukrajina, Velika Britanija in ZDA.