Tiskane izdaje
Poklicno pot je začel kot specializant v bolnišnici Johnsa Hopkinsa v Baltimoru v zvezni državi Maryland pod mentorstvom dr. Alfreda Blalocka, pionirja kirurškega zdravljenja prirojenih srčnih napak. Konec štiridesetih let je dr. Cooley sodeloval pri prvi tako imenovani »blue-baby« operaciji na srcu pri otrocih, ki pomodrijo zaradi slabše prekrvitve in posledično slabše preskrbe telesnih tkiv s kisikom. Ta poseg, imenovan preliv Blalock-Taussig, pomeni začetek otroške srčne kirurgije in je eden najpomembnejših mejnikov v kirurgiji srca in ožilja.
Po končani specializaciji in enoletnem stažu v Londonu se je vrnil v rodni Houston in se sredi petdesetih pridružil nekaj let starejšemu dr. Michaelu E. DeBakeyju na univerzi Baylor college of medicine, kjer sta skupaj opravila prve uspešne operacije razširjene ascendentne aorte, srčne odvodnice, in številne druge zahtevne posege na srcu in žilju.
Sodelavca
Leta 1969 je bil prvi, ki je v bolnikove prsi vsadil umetno srce in se s tem posegom zapisal med pionirje srčne kirurgije.
Prav ta veličastni zadnji operativni poseg pa je bil tudi razlog, da sta se s prav tako uglednim sodelavcem dr. DeBakeyjem, s katerim sta v metodistični bolnišnici Baylor utirala pionirske korake marsikateri danes uveljavljeni metodi, razšla. Postala sta tekmeca.
Po njunem razhodu je dr. Cooley nadaljeval kariero na Texas Heart Institute – in že na začetku osemdesetih je njegova ekipa dosegla zavidljivih pet tisoč operativnih posegov na srcu na leto; to je bil v tistem času največji center za srčne operacije na svetu, tja so prihajali bolniki z vsega sveta.
»Desetletja pozneje, leta 2007, sta srčna kirurga, oba že v visoki starosti, leto pred smrtjo 98-letnega DeBakeyja, pozabila na stare zamere in si v zadovoljstvo in veselje mnogo njunih občudovalcev znova stisnila roko,« pripoveduje naš ugledni srčni kirurg in slovenski ambasador znanosti prof. dr. Igor Gregorič.
Dr. Gregorič že tri desetletja prav tako izvaja najzahtevnejše srčne operacije, zadnja leta v svojem novem kardiokirurškem centru, ki deluje v okviru inštituta Memorial Hermann Texas Medical Center (TMC) v Houstonu.
TMC, svetovno središče
V tem orjaškem medicinskem središču s številnimi klinikami, univerzami ter drugimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami se zdravi šest milijonov bolnikov na leto, v procesu zdravljenja sodeluje 12.000 prostovoljcev. Poleg študentov se tam na različnih stopnjah izobražuje približno sto tisoč ljudi tako iz ZDA kot z drugih koncev sveta. Med slednjimi je po zaslugi sodelovanja s prof. Gregoričem v zadnjih dobrih dveh desetletjih strokovne izkušnje in novo znanje pridobivalo tudi več kot tisoč slovenskih študentov medicine in mladih zdravnikov.
Tudi prof. Gregorič, ki je kot mlad zdravnik leta 1984 odšel v Houston in po začetnem volontiranju dobil priložnost za »resno delo in pridobivanje dragocenih izkušenj, neposredno, z ramo ob rami, z najuglednejšimi srčnimi kirurgi«, poudarja, da je bil dr. Cooley resnično pravi pionir srčne kirurgije, pa tudi neutruden raziskovalec bolezni srca in žilja. Med drugim je objavil več kot 1400 člankov v svetovnih znanstvenih revijah in napisal več knjig. Poleg tega je bil, kot dodaja dr. Gregorič, »edinstven učitelj, saj je izšolal več kot tisoč srčnih in žilnih kirurgov, ki so postali predstojniki v mnogo najuglednejših centrih v Ameriki in drugod po svetu«.
Za uresničevanje življenjskega poslanstva, ki se mu je posvečal vse do visoke starosti, je dr. Cooley prejel nešteto priznanj in nazivov. Med njimi izstopata priznanji, ki ju je dobil od ameriških predsednikov: »medal of freedom«, najvišje ameriško civilno priznanje, mu je podelil Ronald Reagan, »national medal of technology«, pa Bill Clinton.
Sinonim za odličnost
»Dr. Cooley je bil neprekosljiv virtuoz srčne kirurgije, ki je standard za operacije na srcu postavil na najvišjo profesionalno raven. Njegovo ime je sinonim za odličnost ne le v tehničnem in medicinskem pogledu, temveč tudi po človeški plati in srčnosti. V operacijski dvorani je bil nenavadno miren, zbran, osredotočen na najboljšo možno izvedbo posega, v še tako stresnih in kritičnih trenutkih pa je bil sposoben ukrepati zbrano in umirjeno,« poudarja dr. Gregorič.
Te vrline in osebnostne lastnosti dr. Cooleyja so postale vodilo pri delu na Texas Heart Institute. »Njegova ekipa, katere član sem bil tudi sam, je opravila več kot 120.000 operacij srca. Smrt dr. Cooleyja pomeni konec izjemnega poglavja v zgodovini srčne kirurgije, tako pri odraslih kot pri otrocih. Vsi, ki smo dolga leta delali v njegovi ekipi, se zavedamo velike izgube – izgube mentorja, učitelja, vizionarja in pionirja, predvsem pa preprostega, iskrenega in odprtega človeka, ki je bil v vsakem trenutku pripravljen pomagati, izobraževati, svetovati.«
Dr. Gregorič pravi, da mu je bilo v veliko čast več kot 25 let delovati pod vodstvom dr. Cooleyja in biti član njegove ekipe. »Z njegovo smrtjo je v vseh nas, ki smo ga poznali osebno, nastala praznina, ki jo bo težko zapolniti. Predvsem pa bomo pogrešali njegovo iskrivost, preprostost in širino. Preminil je še zadnji pionir srčne kirurgije, ki je v svojih rokah imel usodo na stotine tisočev ljudi, dobesedno – ostaja pa zapisan kot velikan človeštva minulega stoletja.«
