Superinteligenca v vsako občino

Iz laboratorijev med ljudi: čez mesec dni načrtujejo delavnico o pametnih sistemih za občine, pritegnili bi radi tudi upokojence.

Objavljeno
06. julij 2017 17.26
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Na Institutu Jožef Stefan so se odločili inteligentne sisteme, kot so virtualni pomočnik asistent , občinska televizija, 3D-asistent ter sistema turizem in zdravje, ki so nastali ob drugih državno financiranih projektih, ponuditi v brezplačno uporabo občinam in društvom upokojencev.

Kot poudarja prof. dr. Matjaž Gams, na inštitutu vodja odseka za inteligentne sisteme, na različnih predavanjih pogosto slišijo vprašanje, kaj imajo ljudje, povprečni državljani, od razvoja znanosti in fantastične umetne inteligence. Tako bi radi te raziskovalne produkte prenesli v slovensko družbo, da bodo dostopni in brezplačni za vse občane.

»Imamo cel kup inteligentnih sistemov, približno sto podsistemov, ki so bili razviti za najbolj napredne projekte, tudi evropske. Nekateri so bolj preprosti, kar nekaj energije pa smo vložili, da so ti sistemi zdaj zastonj, treba jih je samo vzpostaviti in vzdrževati.«

Razvoj gre naprej, ljudje zaostajamo

Najprej bodo omenjene sisteme ponudili občinam, če ne bo odziva, pa občinskim društvom upokojencev, saj so med njimi mnogi, ki znajo uporabljati računalniško tehnologijo in imajo čas in voljo, medtem ko so občine velikokrat preobremenjene; idealno pa bi bilo, da bi se občina že takoj dogovorila z upokojenskim društvom, razlaga dr. Gams.

Kako hitro se razvija področje umetne inteligence, ponazori s primerom računalniškega šaha: potem ko so okoli leta 2000 šahovski programi začeli premagovati najboljše igralce, je danes računalniški šah toliko boljši od človeka, da igra ni več zanimiva in tekmovanje ni več smiselno. Razvoj gre zelo hitro naprej, ljudje pa zaostajamo in smo razmeroma počasni pri uvajanju sprememb, ugotavlja sogovornik: »Medtem ko še govorimo o pametnih domovih in pametnih mestih, že nastajajo pametne države in družbe. Prek občin si želimo vpeljati te novosti za ljudi, da bi se Slovenija na lestvici informacijske družbe in civilizacijski lestvici tudi dejansko premaknila naprej.«

Več informacij o vseh petih sistemih najdete na spletni strani ui.obcine.ijs.si.

Občinska televizija prek youtuba

Vsaka občina lahko tako vzpostavi svojo spletno televizijo prek youtuba, vsebina je lahko v obliki besedila ali filma in je dostopna 24 ur na dan. Lahko predvaja dogodke v živo, na primer nastop otrok v vrtcu, športni dogodek ali sejo občinskega sveta, če pa teh ni, lahko prek datoteke ppt predvaja predstavitev občine ali napovednike dogodkov. Če veste, kje je kanal, jo je mogoče spremljati kjerkoli po svetu, in sicer na računalniku, tablici, pametnem telefonu ali modernejši televiziji, medtem ko je pri starejši treba dokupiti povezovalno napravo.

Občina za to potrebuje računalnik in kamero, televizija lahko zaživi v nekaj urah. Potrebna sta le organizacija in dogovor, kdo bo skrbel za posamezne naloge. Takšno televizijo imajo že dve leti na IJS, predvajajo jo na petih televizijskih ekranih. Prav tako so jo že uvedli v občini Polhov Gradec, v občini Log - Dragomer pa pričakujejo, da bo pripravljena do jeseni. Tamkajšnji župan Miran Stanovnik pravi, da bodo prenašali vse pomembne dogodke in tudi tiste, ki se jim zdijo manj pomembni, in tako prebivalcem ne bo več treba čakati na občinski časopis, ki izhaja enkrat na mesec.

Vodnik po virtualnih stavbah

Zanimiva aplikacija je 3D-asistent, vodnik po virtualnih stavbah, ki nadomešča vodiča oziroma informacije, zato je še posebno uporaben v občinskih zgradbah, muzejih in drugih znamenitostih. Obiskovalce lahko vodi po virtualnem muzeju in ponuja informacije o videni razstavi, poiskati pomaga določeno osebo ali sobo, lahko mu postavite poljubno vprašanje v naravnem jeziku, na katero bo poskušal odgovoriti; 3D-asistent namreč tudi govori, govorca so razvili na inštitutu. Poleg tega je virtualne elemente mogoče kombinirati s slikami.

Občina lahko svojega 3D-asistenta naredi po vzoru 3D-asistenta IJS, ki so ga poimenovali Robi. Uporabljati ga je mogoče prek spletnega portala, enostavno pa se zažene tudi samostojna aplikacija za pametni telefon s sistemom android ali iphone ter računalnik s sistemom windows ali mac.

Na IJS so že razvili tudi dvesto virtualnih pomočnikov, asistentov, za skoraj vsako občino, ki jih je trenutno 212. Za določanje podatkov so uporabili metode strojnega učenja, začetno bazo znanja pa so pridobili z občinskih spletnih strani in iz drugih spletnih virov. Asistente so nato združili, jih strukturirali in prikazali na zemljevidu Slovenije.

Asistenta aktiviramo z izbiro občine na zemljevidu. Sprašujemo ga lahko o splošnih informacijah, pri čemer se odgovor pokaže v okencu, v ozadju pa se prikažejo še dodatne informacije. Vključeno je tudi branje odgovora s sintetizatorjem slovenskega jezika.

Poleg tega asistenta lahko vprašamo bolj specifične in uporabne stvari, denimo, kako vpisati otroke v vrtec ali o pridobivanju gradbenega dovoljenja. Dobimo kratke odgovore, navodila, v ozadju pa se odpre na primer spletna stran vrtcev v občini, z obrazci, vlogami in dokumenti. oziroma nas preusmeri na povezavo, kjer se začne postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V to aplikacijo so na IJS vključili specifična področja v občini, ki bi bila za občane bolj zanimiva, asistenta pa je mogoče prilagajati, spreminjati in dopolnjevati. Podobne asistente oblikujejo tudi za občinska društva upokojencev.

Modul, ki sestavi urnik izleta

Storitev turizem sestavlja več modulov, nekateri so še v razvoju. Prvi modul pozna več kot tri tisoč turističnih zanimivosti v Sloveniji, drugi po željah sestavi urnik izleta s predlogi obiskov zanimivosti. Informacije o Postojnski jami zna poiskati tudi google, ta sistem pa omogoča bolj inteligentno in napredno iskanje, izlušči denimo seznam rek na Gorenjskem ali seznam sakralne dediščine pri Novem mestu. Modul za načrtovanje izletov izriše pot na zemljevidu in turistične zanimivosti, o katerih lahko tudi kaj več preberemo. Trenutno razvijajo module še za angleščino in nemščino.

Bolj zanesljive informacije o zdravju

V aplikaciji zdravje so med drugim na voljo nasveti za prvo pomoč, zdravstveni nasveti, informacije nacionalnega inštituta za javno zdravje, smiselno pa bo dodati tudi vire zdravja v občini. Te informacije so zanesljive, poudarjajo razvijalci sistema, saj je na internetu veliko nepreverjenih. Predstavljeni so tudi sistemi, povezani z zdravjem, ki jih razvijajo na IJS, med njimi tehnologije za lajšanje samostojnega življenja starejšim v okviru projekta In life, denimo pametno uro, ki zaznava padce. E-gibalec, aplikacija za pametne telefone, je namenjena šolarjem, da bi jih navdušila za športne dejavnosti in jih spodbudila k več gibanja. Spletna aplikacija ASPO pa študente ozavešča in jim svetuje v zvezi s spolno prenosljivimi boleznimi. V okviru študentskega projekta OSVET razvijajo spletnega pogovornega svetovalca (chatbot) za zaznavanje stresa in psihosocialno pomoč prek spleta. Uporabnik lahko izpolni tudi anketo, ki izračuna stopnjo stresa.

Prenos raziskav v družbo

Po besedah Matjaža Gamsa nameravajo o teh inteligentnih sistemih čez mesec dni pripraviti delavnico za občine, še prej pa bodo pri združenjih občin preverili interes. Na zvezi društev upokojencev se za sodelovanje zanimajo, sodelovala bo vsaj polovica od 508 občinskih društev, je prepričan predsednik zveze Janez Sušnik, saj se tudi starejši vse bolj zavedajo pomena digitalizacije ter robotizacije in so se pripravljeni izobraževati.

Prizadevanjem raziskovalcev IJS za prenos raziskovalnih dosežkov v lokalno skupnost je naklonjen tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh: »Pogosto slišimo, da morajo imeti raziskave čim hitrejši in čim bolj neposreden vpliv na dodano vrednost v gospodarstvu in s tem na družbeno blaginjo. Pogosto pa pozabimo na del raziskav, ki so prav tako ali še bolj pomembne, gre za prenos v širšo družbo.« Ob tem spomni na raziskovalno in inovacijsko strategijo, strateški dokument, v katerem piše, da so raziskave in razvoj v družbi pomembne predvsem zaradi dviga kakovosti življenja vseh državljanov Slovenije kot celote, ne zgolj gospodarskega dela.