Testi odpornosti na sevanje elektronov

50-letnica edinega raziskovalnega reaktorja Triga v Sloveniji, kjer so nekoč razvijali jedrsko tehnologijo.
Objavljeno
31. maj 2016 21.57
Reaktorski center Instituta Jožef Stefan v Podgorici obeležuje 50-letnico delovanja. Motiv z notranjosti. Podgorica, Slovenija 31.maja 2016. [Reaktorski center Podgorica,instituti,Jožef Stafan,jederski reaktorji]
Lidija Pavlovčič
Lidija Pavlovčič
Podgorica – Prva poskusna reakcija v raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga je potekala 31. maja 1966, po petih desetletjih delovanja je ta reaktor postal del genskega zapisa slovenske znanosti. V Trigi so razvijali jedrsko tehnologijo v Sloveniji, na tej podlagi pa je bila v 80. letih zgrajena jedrska elektrarna v Krškem.

Raziskovalni reaktor Triga (ime je akronim angleških besed training – urjenje, research – raziskava, isotopes – izotopi, general atomics – osnovni atomi) je del Instituta Jožef Stefan, deluje pa na drugi lokaciji kot inštitut, in sicer v Podgorici pri Ljubljani. Njegova nazivna toplotna moč je 250 kW, kar je 8000-krat šibkejša toplotna moč kot v krški jedrski elektrarni, pojasnjuje fizik Anže Jazbec, operater v reaktorju. Ta je namenjen predvsem znanstvenim raziskavam in urjenju operaterjev za jedrsko elektrarno, ne pa za proizvodnjo elektrike. Je eden redkih še delujočih raziskovalnih reaktorjev vrste triga na svetu. Pred leti je obratovalo kar 66 takšnih reaktorjev v 24 državah, zdaj pa samo 30 v 15 državah.

Delček v mozaiku odkritja Higgsovega bozona

Vodja Trige, dr. Luka Snoj, je v nagovoru na današnji slovesnosti ob 50-letnici edinega raziskovalnega reaktorja v Sloveniji navedel nekatere večje naloge, ki so jih izvedli v zadnjih letih. Pohvalijo se lahko, da so testirali komponente za detektorja Atlas in CMS, s katerima so v hadronskem trkalniku v švicarskem Cernu odkrili Higgsov bozon, temu odkritju pa je bila leta 2013 podeljena Nobelova nagrada.

Triga je tudi mednarodni referenčni center za obsevanje elektronike in testiranje njene odpornosti na sevanje elektronov. Testirali so elektronske komponente za največji fuzijski reaktor na svetu Iter, ki ga gradijo v Franciji. S sodelovanjem z največjim francoskim raziskovalnim inštitutom za alternativne energije pa testirajo samonapajalne detektorje nevtronov. Ti se napajajo iz energije sevanja. Takšni detektorji bi v primeru popolne izgube zunanjega napajanja v jedrski elektrarni, kar se je zgodilo v japonski Fukušimi pred petimi leti, še vedno dajali informacije o stanju v reaktorju.

S tem francoskim inštitutom sodelujejo tudi pri razvoju metod za detekcijo zlorab jedrskega materiala. Pri tem uporabljajo sodobno eksperimentalno opremo, ki jo po končanih eksperimentih namenijo za izobraževanje in praktične vaje. Ta možnost pa vzbuja veliko zanimanja profesorjev in študentov tudi iz tujine.

Obratoval bi lahko do leta 2043

Dr. Snoj napoveduje, da bo testiranje elektronskih komponent eno od osrednjih naročil tudi za gospodarstvo, ki ga bodo v prihodnje delali raziskovalci v reaktorju Triga. Za slovensko podjetje Dito Lighting, ki za jedrske pospeševalnike in podobne objekte izdeluje svetila led z elektroniko v notranjosti, so testirali odpornost luči na sevanje prav v Podgorici.

V zapiranju podobnih reaktorjev po svetu vidijo veliko priložnost za povečanje mednarodnega raziskovalnega dela prav v Podgorici. Ker je reaktor odlično tehnično vzdrževan, bi lahko obratoval do leta 2043, ko bi ga razgradili, izkušnje pa bi kasneje koristile pri morebitni razgradnji krške jedrske elektrarne. Če pa bi Slovenija zgradila še drugi blok nuklearke, potem bi bilo smotrno zgraditi nov raziskovalni jedrski reaktor.

Praznovanje petih desetletij obratovanja Trige so organizatorji povezali z odkritjem skulpture mednarodno priznanega umetnika Ištvana Išta Huzjana. Odkritje umetniškega objekta na prostem, ustvarjenega s kemijsko reakcijo mešanice cementa in drugih dodatkov z vodo, ki jo uporabljajo za hlajenje reaktorja, simbolično, prek kreativnosti kot skupnega imenovalca, po besedah dr. Boruta Smodiša, vodje Reaktorskega infrastruktrunega centra, združuje znanost in umetnost. Z objektom Jedra na zelenici pred zgradbo naj bi zrasel prostor za formo vivo, kar je napoved dobre prihodnosti centra v celoti.