Univerzitetni inkubator je za start-upe referenca

Pogovor z dr. Lidijo Honzak: Mlada zagonska podjetja so ustvarila skoraj 400 delovnih mest in 27 milijonov evrov prihodkov.
Objavljeno
11. julij 2014 12.23
Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja opisuje delovanje simulatorja vožnje. Slovenija, Ljubljana 3.julija 2014.
Lidija  Pavlovčič, Znanost
Lidija Pavlovčič, Znanost
Več kot 40 odstotkov start-upov Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja je že na tujih trgih – to je po besedah direktorice dr. Lidije Honzak eden od kazalcev uspeha desetletnega delovanja inkubatorja. Njegov prvi »otrok«, ki je dosegel največji mednarodni preboj v informacijski tehnologiji, je podjetje Zemanta. Danes ima pisarne v New Yorku, Londonu in Ljubljani.


Mladi podjetniki in študentje, ki jih srečaš v prostorih Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI), vzbujajo optimističen občutek, da bodo morda dosegli ali celo presegli slavo Zemante. Presenetljivo je, da generacijo mladih podjetnikov, ki so zdaj v inkubatorju, k iskanju inovativnih rešitev bolj kot področje informacijske tehnologije navdihujejo potrebe v medicini, prehrani, okolju, gradbeništvu ... Prebijanje novincev v konkurenčno okolje gospodarstva bi bilo kljub inovativnim idejam in izdelkom veliko težje brez strokovne pomoči izkušenih svetovalcev inkubatorja, ki jim pomagajo pri interdisciplinarnem sodelovanju, pridobivanju zagonskih sredstev za razvoj izdelka in navezavi z velikimi podjetji. Start-upi oziroma zagonska podjetja ostanejo v inkubatorju eno ali poldrugo leto, preden jim zaradi podjetniške rasti prostori postanejo pretesni. Zdaj je v njem 28 podjetij.

Dr. Honzakova in oba njena sodelavca, ki sta vodji projektov, delujejo v duhu poslanstva inkubatorja, ustanovljenega leta 2004. Univerza v Ljubljani ga je namreč ustanovila z namenom prenesti študentsko znanje prek podjetništva v gospodarstvo. LUI privablja mlade z idejami z vseh 24 fakultet ljubljanske univerze. »Skupaj z univerzo smo ustanovili še Center za prenos tehnologij, ki mu pomagamo pri komercializaciji inovacij, torej tudi pri tistih, ki ne bodo šle v lastno podjetništvo, ampak jih bo mogoče odkupila kakšna gospodarska družba,« razlaga dr. Lidija Honzak, na začetku kariere tudi sama raziskovalka in podjetnica. V pogovoru je osvetlila deset let delovanja inkubatorja. Za uvod ponosno pove, da je na letošnjem tekmovanju Start-up Slovenija med desetimi polfinalisti kar šest zagonskih podjetij iz LUI.

Ob nedavni deseti obletnici delovanja ste med drugim poudarili impresivno statistiko uspeha vaših zagonskih podjetij. Kako trdoživa so in koliko prispevajo k slovenskemu gospodarstvu?

LUI-jeva 104 zagonska podjetja so od leta 2008 do 2013 ustvarila 27 milijonov evrov prihodkov in skoraj 400 delovnih mest. Samo štiri so v tem času zaprla vrata, kar pomeni, da je preživetje 95-odstotno. Če primerjamo ta podatek z ameriško statistiko, po kateri preživi zgolj 20 odstotkov zagonskih podjetij, so naši rezultati boljši. Res pa je, da je ameriško gospodarsko okolje boljše od našega, toda njihovi start-upi nimajo take svetovalne podpore kot naši. Uspeh naših je pomemben tudi zato, ker je dosežen v obdobju gospodarske krize, ko druga podjetja, predvsem velika, zapirajo delovna mesta. Ker zaradi svoje velikosti niso tako fleksibilna kot majhna podjetja, sem prepričana, da je prihodnost Slovenije v majhnih podjetjih, ki se znajo obrniti. V zagonskih podjetjih dobijo zaposlitev mladi, ki prihajajo z univerze, torej ljudje z znanjem in visoko dodano vrednostjo. To so podjetja z velikanskim potencialom, ki ga prepoznavajo tudi investitorji. Približno četrtina naših zagonskih podjetij najprej prejme investicijo semenskega kapitala, potem pa še malo večjo investicijo. Doslej so investitorji vložili 16 milijonov evrov.

Kako pomagate študentom, ki potrkajo na vrata inkubatorja?

Za podporo študentskim podjetniškim idejam smo razvili program start-up camp, mlada podjetja pa se urijo v start-up centru. Podjetja, ki so sprejeta v start-up pospeševalnik, so deležna intenzivnega treninga, tako imenovanega coachinga profesionalnih trenerjev.

Na katerih fakultetah imajo študentje največ idej za inovacije?

Ponavadi imajo ideje naravoslovci in tehniki, pridružijo pa se jim tudi ostali, tako da nastanejo interdisciplinarne skupine. Kot primer naj navedem podjetje Uniki, prvo zagonsko podjetje iz našega inkubatorja z direktorico. Omenjam jo zato, ker je žensk med direktorji manj kot moških, je pa res, da je zdaj v timu že skoraj tretjina žensk. Ekipa v družbi Uniki je bila že na začetku sestavljena iz študentov družboslovnih in tehničnih fakultet. Razvili so povezavo računalniškega vida z marketingom, njihova prva demo varianta je bila, da se na gib roke projicira neka podoba, konkretno so za NUK razvili povezavo med knjigo in virtualnim listanjem. Obiskovalec z zamahom roke po zraku lista po Prešernovi Zdravljici, ki je spravljena v vitrini. To aplikacijo uporabljajo tudi naročniki na sejmih. Uniki se je že razširil v London, Berlin, New York in Italijo. Tak primer je tudi zagonsko podjetje Mesi.

Zakaj je nujna širitev v tujino?

Slovenija je za večino start-upov testni trg. Ker je premajhna, je nujna širitev v tujino. Nekateri pri testiranju domačega trga izgubijo preveč energije in se tu ustavijo. V glavnem pa vsa zagonska podjetja spodbujamo tako, da ima poslovna ideja potencial tudi zunaj Slovenije. Več kot 40 odstotkov LUI-jevih start-upov je že na tujih trgih. Ne gledamo samo Evrope, ampak ves svet. Podjetje Mesi, denimo, je vstopilo na trg Arabskih emiratov in Kitajske. Razvili in lepo oblikovali so merilne inštrumente v medicini, in sicer za merjenje tako imenovanega gleženjskega indeksa, po katerem se da napovedati, ali ima nekdo znamenja za koronarna obolenja. Prelomno točko je podjetje, ki sta ga ustanovila absolventa elektrofakultete, doseglo takrat, ko so zaradi velikega števila naročil potrebovali sredstva za zagon proizvodnje. Na tej prelomni točki so dobili investitorja.

Kako privabljate investitorje?

Investitorji iščejo zagonska podjetja, zato je koristno, da jih najdejo na enem mestu. Inkubator razumejo kot referenco za mlada podjetja. Podpora, ki jo dobijo v inkubatorju, ni samo poslovno znanje, ampak tudi prvo testiranje na trgu, še preden je izdelek končan. Testiramo tako, da gremo med ljudi in skušamo dobiti njihov odziv. Start-upi so tudi povezani med sabo, tisti z izkušnjami pri nekem problemu pomagajo drugim z nasveti pri reševanju enakega problema. Enkrat mesečno imamo skupne sestanke, tako imenovan mikser idej, kjer si znanje delijo med sabo.

Kdo ponavadi vlaga v zagonsko podjetje? Skladi tveganega kapitala?

Če neko podjetje prepozna, da je projekt, ki ga razvija start-up, zanj koristen, se lahko odloči za investicijo v nadaljnji razvoj izdelka ali pa za njegovo trženje. Tako se povežeta večje podjetje in start-up. Dogovor med njima je razmeroma hiter in enostaven, težje pa je pri venture skladih oziroma skladih tveganega kapitala. Ker se ti odločajo za investicije v vrednosti nad 500.000 evrov, je pogajanj več in trajajo dlje. Recimo slovenski RSG Kapital je že vlagal v naša zagonska podjetja, nekaj je tujih vlagateljev, toda ta del investiranja je v Sloveniji še v razvoju.

Mlade podjetnike povezujete tudi z mentorji iz gospodarstva. Kdo jim je pripravljen pomagati?

Uspešni podjetniki se radi srečajo s start-upi, lahko jim svetujejo ali odprejo kje kaka vrata, včasih pa se razvije tudi odlično sodelovanje. Pred dnevi smo obiskali Igorja Akrapoviča, enega od naših mentorjev, redno pa sodelujemo tudi z drugimi, denimo z Mario Anselmi iz Bisnoda, Duškom Kosom iz Studia Moderna, Jožetom Mermalom iz BTC, Janezom Škrabcem iz Rika Hiše in Alešem Štancarjem iz Bia Separations.

Zagonska podjetja najdejo prostor za svoje delovanje tudi v tehnoloških parkih. Kakšna je razlika med temi parki in vašim inkubatorjem?

Pri nas smo edini v Sloveniji za podporo raziskovalnim zagonskim podjetjem razvili poseben program start-up raziskovalec, v katerega je vključeno tudi tekmovanje Rektorjeva nagrada za naj inovacijo. Na leto se z našo pomočjo zažene celo do osem raziskovalnih start-upov. Zavedamo se, da start-upi, katerih produkti izvirajo iz raziskovalnega dela, potrebujejo drugačno podporo kot na primer start-upi študentov z različnimi mobilnimi aplikacijami. V podjetniških ekipah so običajno mladi raziskovalci, pogosto skupaj s svojimi mentorji, kar je še posebno dobra kombinacija. Njihove inovacije težje prodrejo na trg, saj so za razvoj potrebni visoki finančni vložki, pa tudi podjetniška ekipa običajno ni zelo tržno naravnana. Pri nas jim ponujamo podporo pri postavljanju poslovnih modelov in komercializaciji nasploh, urejanju medsebojnih odnosov z univerzo – gre za univerzitetna odcepljena podjetja. Prav tako jim pomagamo pri urejanju zaščite intelektualne lastnine, iskanju finančnih virov in včasih pri iskanju dodatnih članov ekipe.

Je delovanje inkubatorja prizadelo proračunsko varčevanje?

Ljubljanski univerzitetni inkubator se financira prek proračuna ministrstva za gospodarstvo, in sicer kandidiramo za sredstva na dve leti. Iz tega vira smo ponavadi dobili 140.000 evrov za enoletno delovanje, razen leta 2012, ko so nam ukinili financiranje. Čeprav se zavedamo, da se dogajajo nepredvidljive situacije, ko se zamenjajo vlade in ko se pojavijo nove ideje, je bilo tisto obdobje za nas resnično najtežje.

Kako ste nadomestili izpad?

Po tej nepričakovani finančni suši smo komaj preživeli. Takrat so se zelo izkazali naši partnerji, ki so nam pomagali pro bono z mentorsko pomočjo, in univerza, ki je pomagala s storitvami. Izkušena sodelavca sta izgubila zaposlitev. Za las smo preživeli.

Se je financiranje zdaj uredilo?

Prejeli smo sicer sredstva, toda polovico manjša kot prej, zato zdaj bijemo plat zvona. Gospodarsko ministrstvo pozivamo, naj pogleda rezultate delovanja inkubatorja in uredi financiranje. LUI je v zadnjih šestih letih prejel 590.000 evrov iz državnega proračuna. V tem času so naši start-upi ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in skoraj 400 delovnih mest. Projekti, ki dajejo tako dobre rezultate, bi morali imeti zanesljivo in zadostno financiranje.

Kdo bo naslednja prebojna zgodba o uspehu, se vsi sprašujemo. Morda bo celo iz vašega inkubatorja?

Enako vprašanje si od leta 2008, ko sem prevzela vodenje inkubatorja, zastavljam tudi sama: kdo bo naslednji Google oziroma podobno uspešna zgodba? Vsi pričakujejo izjemen preboj na področju IT, jaz pa menim, da se balon IT preveč napihuje in da bo naslednja prebojna zgodba nekje drugje. Kje, ne vem, gre le za moj občutek. Uspeh ni odvisen samo od tega, kako izjemna je inovacija, ampak tudi od drugih okoliščin, denimo, kako uspešen je začetek poslovne poti, kakšni so ljudje v ekipi in ali znajo zagrabiti priložnost.