Tiskane izdaje
Rak prostate je najpogostejše rakavo obolenje moških. Bolezen nima specifičnih prepoznavnih znakov, z njo pa so povezana številna zmotna prepričanja – na primer da raka prostate napovedujejo težave pri uriniranju ali sperma, obarvana s krvjo, vendar ne eno ne drugo ne drži.
Prostata je sekundarna moška spolna žleza, ki se s staranjem povečuje, ta pojav pa spremljajo tudi težave, tako imenovani simptomi spodnjih sečil. Ti se kažejo predvsem v pogostejšem in težavnejšem odvajanju seča.
Prostatitis oziroma vnetje prostate se pogosto pojavi že pred 50. letom starosti – ima ga deset do 15 odstotkov mlajših moških. Večji skupini obolenj – benigno povečana prostata oziroma hiperplazija in karcinom prostate – pa sta praviloma vezani na obdobje po srečanju z abrahamom.
Po 50. letu ima težave s prostato polovica moških, po 80. pa ima težave pri uriniranju tako rekoč vsak moški.
Da bi naredili konec mitom o raku prostate ter bistvene podatke o tej bolezni in njenem zdravljenju čim bolj približali ljudem, sta združenje urologov in ljubljanski onkološki inštitut skupaj z zdravniki kliničnih oddelkov za urologijo ljubljanskega in mariborskega UKC ter oddelkov za urologijo slovenjgraške in celjske splošne bolnišnice te dni izdali posodobljeni priročnik Rak prostate.
Njegovi avtorji poskušajo na čim bolj poljuden način predstaviti raka prostate – ta pogosto prizadene moške med 50. in 60. letom, medtem ko njegova pojavnost, ki se z leti povečuje, doseže vrh med 65. in 75. letom.
V Sloveniji to diagnozo vsako leto postavijo približno 1500 moškim, umre jih več kot 380. Dejavniki tveganja, ki povzročajo raka prostate, so še vedno slabo raziskani. Za zdaj je mogoče govoriti le o dveh – prvi je genska predispozicija, drugi staranje.
Pristopi k zdravljenju so različni – kirurški, hormonski, radioterapevtski, tudi eksperimentalni (na primer krioterapija). Pri neagresivnem raku prostate, ki obolelemu ne povzroča nikakršnih težav, se zdravniki praviloma odločijo le za aktivno opazovanje.
Pri nas je že nekaj časa na voljo tudi kirurško zdravljenje z robotom. Ti posegi so v primerjavi s klasično kirurgijo bistveno kakovostnejši, manj invazivni in cenejši, tudi zaradi manjše porabe zdravil.
Prvi na Slovenskem so te posege začeli izvajati v celjski bolnišnici. Letos pa bo (vsaj predvidoma) za robota za izvajanje uroloških, ginekoloških in abdominalnih operacij, med drugim tudi za operiranje raka prostate, bogatejši tudi UKC Ljubljana.
