Vakuumski vlak od blizu

Študenti münchenske tehniške univerze so poleti prehiteli celo najboljše komercialne modele vakuumskega vlaka.
Objavljeno
15. december 2017 12.16
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Sloviti Elon Musk se je pozanimal, ali ni narobe slišal in so na tekmovanju študentskih ekip za najhitrejši model vakuumskega vlaka Hyperloop študenti z münchenske tehniške univerze dosegli hitrost 19 metrov na sekundo, ne pa devetdeset. A ne, mladi Nemci so avgusta v Los Angelesu dosegli hitrost 324 kilometrov na uro in močno premagali vse tekmece. Zdaj se že pripravljajo na novo tekmovanje in seveda hočejo biti še hitrejši.

Študenti münchenske tehniške univerze so poleti prehiteli celo najboljše komercialne modele vakuumskega vlaka, saj so pri podjetju Hyperloop One, ki za leto 2021 napoveduje prvo pravo progo superhitrega vlaka med Los Angelesom in San Franciscom, nazadnje dosegli »le« hitrost 310 kilometrov na uro. Kot je znano, je južnoafriško-ameriški izumitelj pred petimi leti le napovedal koncept »petega načina prevoza«, ki naj bo imun za vremenske razmere in trke ter naj z minimalno porabo energije dosega dvakrat večje hitrosti od letalskih, izdelavo pa je prepustil drugim. Poleg omenjenega podjetja se za prvenstvo potegujejo tudi številna druga kot Hyperloop Transportation Technologies, TransPod, DGWHyperloop in Arrivo. Toda Hyperloopu One se je z investicijami nedavno pridružil Richard Branson iz Virgin Group, zato imajo morda še večjo prednost pred drugimi.

Še veliko neznank

Paul Direktor, ki nam je predstavil nove načrte svoje zmagoslavne študentske ekipe WARR Hyperloop, dvomi, da bo ameriškemu podjetju kljub neznanskemu kapitalu v komaj štirih letih uspelo zgraditi prvo progo za revolucionarni potniški promet, saj je treba na novo izumiti in zgraditi vse, od vakuumskih vlakov do »prog« zanje. Njegova ekipa, ki povrhu vsega nima na voljo stotin dobro plačanih inženirjev in drugih strokovnjakov, se kot vse druge študentske, ki jih prihodnje poletje na že tretjo tekmo vabi Elon Musk, posveča predvsem hitrosti. Tako kot avgusta letos bo testno progo tudi v prihodnje zagotovilo Muskovo podjetje SpaceX. To je sicer del problema, pravi Direktor, saj je bila ta nazadnje dolga le 1,25 kilometra, na tako kratki razdalji pa je težko doseči največje hitrosti. Toda daljša proga bi bila zelo draga celo za Elona Muska, zato se bodo morali tudi za naslednje tekmovanje pač osredotočiti na tisto, kar jim bo na voljo.

Münchenskim študentom je vseeno lažje kot drugim vrstnikom, saj so na poletnem tekmovanju dvajsetih študentskih ekip v hitrosti daleč premagali vse, v finalu tudi kanadske in švicarske. »Prišli smo zelo dobro pripravljeni, a je bil stres vseeno zelo hud,« razlaga Direktor, ki v bavarski prestolnici študira gospodarsko informatiko. Zdaj že sestavljajo ekipo za novo tekmovanje, tistim, ki bodo ostali iz stare, se bo pridružilo še nekaj deset novih strojnikov, elektrotehnikov, informatikov, fizikov ... Električni motor bodo tudi tokrat izdelali v sodelovanju s SciMom (Science for Motion) iz Karlsruheja, ki ga sestavljajo doktorski študenti tamkajšnjega tehnološkega inštituta, saj se je vsaj v hitrosti izkazal pred vsemi drugimi načini pogona, od plinskega do magnetnega. Zadnjega so uporabili študenti nizozemske tehniške univerze iz Delfta, ki se zmagovalcu niso niti od daleč približali v hitrosti, zato pa so prejeli nagrado za najboljši celoten koncept.

Hitrost, hitrost in hitrost

Noben od predstavljenih modelov se sicer še ni približal pogojem za prava človeška potovanja in tudi münchenski je z dolžino 2,4 metra ter širino in višino komaj 40 centimetrov za to veliko premajhen. A saj se njegovi ustvarjalci vsaj za zdaj najbolj osredotočajo na hitrost, ki bo morala biti na koncu še trikrat večja, ter s tem na zaviranje, kodiranje, usmerjanje ter dobro delovanje motorja in baterij. Tudi tokrat bodo za gradnjo modela najverjetneje uporabili karbonska vlakna, ker je ta material lahek in trpežen, poleg tega bodo nekatere dele pridobili s tridimenzionalnim tiskanjem. Kaj natančno bodo proizvedli, pa ne more povedati niti Paul Direktor, kajti stari model pravkar razgrajujejo, da bodo posamezne dele prikazali novim sodelavcem, in bodo novega seveda zgradili od začetka. Za zdaj je tempo dela še znosen, a pri WARR Hyperloopu že vedo, da lahko s približevanjem tekmovanja kljub rednim študijskim obveznostim znova pričakujejo dolge delovne dneve. Vendar so v dolgih nočnih urah skupnega ustvarjanja postali tudi tesni prijatelji, se nasmehne sogovornik.

Veliki verjamejo vanje

Ali tudi on meni, da je Hyperloop prihodnost mobilnosti? »Upam, da se bom res lahko v pol ure pripeljal od Münchna do Berlina,« pravi, a se boji, da bo treba na to čakati vsaj še desetletje. Pa tudi, da prvi vakuumski vlaki ne bodo drveli po Nemčiji ali Sloveniji, ampak v ZDA, Savdski Arabiji ali na Kitajskem. Morda pa vendarle? Ne le Hyperloop One, tudi münchenski študenti so že pridobili pomembne sponzorje od Airbusa do Siemensa, ki verjamejo vanje.

***

Prispevek je bil objavljen v Delovi prilogi D'18.