Tiskane izdaje
Predvidoma danes ali v prihodnjih dneh bo iz Cape Canaverala na krovu satelitske nosilne rakete Atlas 5 poletela prva ameriška asteroidna sonda, katere naloga je dobiti vzorce z asteroida Benu in jih pripeljati nazaj na Zemljo. Ker sonda Osiris Rex potuje proti svojem cilju na krovu ene najzanesljivejših ameriških satelitskih nosilnih raket, pričakujejo uspešen polet v vesolje.
Vesoljska sonda je tretja iz programa New Frontiers (Nove meje). Prva, New Horizons, je opravila prvi mimolet Plutona, od nas najbolj oddaljenega planeta, sonda Juno pa je postala umetni satelit Jupitra, največjega planeta našega sončnega sistema.
Osiris Rex (Origins, Spectral Interpretation, Resource Identification and Security-Regolith Explorer) sodi med sonde, ki imajo zahtevnejšo nalogo pri raziskovanju sončnega sistema in katerih raziskovalne cilje je podprla prestižna ameriška akademija znanosti.
Asteroidu Benu z oznako 101955 se bo približala po dveh letih potovanja po vesolju. Nato ga bo še dve leti proučevala in končno vzela vzorce snovi z njegove površine. Ko bo te predvidoma leta 2023 prinesla na Zemljo, jih bo v nadaljnje proučevanje in hrambo prevzel znani Johnsonov vesoljski center pri Nasi.
To je prva ameriška vesoljska odprava, katere naloga je zbiranje vzorcev z nekega asteroida in njihov prenos na Zemljo. Predvidoma bo sonda zbrala največjo količino vzorcev z nekega drugega nebesnega telesa po poletih vesoljskih ladij Apollo na Luno. Zbrala naj bi od 60 gramov do dveh kilogramov materiala.
Asteroidi so ostanki prvotnih ali izvornih gradbenih enot našega sončnega sistema. Prek njih strokovnjaki pridobivajo razumevanje o oblikovanju sončnega sistema, kar se je zgodilo pred 4,5 milijarde leti. Znanstveniki domnevajo, da so ravno asteroidi vir vode in organskih molekul, ki bi lahko v pradavnih časih našli pot skozi vesoljske globine do Zemlje in drugih nebesnih teles. Nekontaminirani vzorec iz znanega vira bi omogočal natančno analizo in s tem seveda pogled na zgodnji sončni sistem. Vesoljska sonda naj bi omogočila tudi razumevanje tako nevarnosti kot virov v vesoljskem prostoru blizu Zemlje ter pripomogla k novim spoznanjem o našem sončnem sistemu.
Tri kamere
Povprečna hitrost potovanja po sončnem sistemu je 28 kilometrov na sekundo ali 100.800 kilometrov na uro. Odprava bo tako trajala sedem let glede na dejavnosti v vesolju in še dve leti, namenjeni analizi zbranih vzorcev.
Celotno vesoljsko sondo je razvila družba Lockheed Martin in ima nekaj sestavnih delov, podobnih sondi Maven, ki že nekaj časa kroži okrog Marsa. Sonda je z razprtimi sončnimi krili dolga 6,2 in široka 2,4 metra, v višino sega 3,15 metra. Suha teža je 880 kilogramov, skupaj z raketnim gorivom pa 2110 kilogramov. Par sončnih celic daje od 1260 do 3000 vatov električne energije, kar je seveda odvisno od oddaljenosti vesoljskega plovila od Sonca.
Na krovu je pet instrumentov, namenjenih raziskovanju asteroida Benu. To so instrumenti za daljinsko zaznavanje, ki bodo posredovali pomembne podatke. Z njimi bodo kartografirali asteroid in tudi ugotovili kemično sestavo, denimo razporeditev kemičnih elementov, mineralov in organskih snovi.
Sonda ima sistem kar treh kamer, ki jih je dala na voljo arizonska univerza. Kamera MapCam bo kartografirala površino asteroida v barvah, kamera PalyCam je teleskop, ki bo prvi slikal asteroid z razdalje skoraj 2 milijonov kilometrov, naloga kamere SamCam pa bo povezana z zbiranjem vzorcev.
Naprava za zbiranje vzorcev Tagsam (Touch and Go Acquisition Mechanism) ima 3,35 metra dolgo robotsko roko, ki jo je razvila in izdelala družba Lockheed Martin. Ta je razvila tudi povratno kapsulo z zbranimi vzorci SRC (Osiris Rex Sample Return Capsule).
Navigacijo bodo izvajali družba KinetX, Goddardov vesoljski center pri Nasi in seveda Lockheed Martin. Pri programu sodeluje večina Nasinih vesoljskih centrov, več univerz ter kanadska, francoska in japonska vesoljska agencija.
Potencialno nevarni
Je grobo kroglaste oblike z izboklino na ekvatorju in ima premer približno 492 metrov. Med potovanjem okrog Sonca se od njega najbolj oddalji na 1,35 astronomske enote (1 astronomska enota je povprečna razdalja med Soncem in Zemljo ali zaokroženo 150 milijonov kilometrov) oziroma na 202,5 milijona kilometrov. Najmanjša oddaljenost je 0,89 astronomske enote ali 134 milijonov kilometrov.
Od Zemlje se najbolj oddalji na 2,3 astronomske enote ali 345 milijonov kilometrov in se ji najbolj približa na 0,03 astronomske enote ali 4,5 milijona kilometrov.
Nasa predvideva, da ima maso 77,6 milijona ton. Ocenjena gostota je 1,3 grama na kubični centimeter, kar je podobno premogu. Spada med asteroide tipa B, kar pomeni, da je zelo temen ali skoraj črn.
***
Miloš Krmelj je predstavnik Mednarodne vesoljske univerze (ISU) za Slovenijo
