Tiskane izdaje
Množične migracije v ljudeh vzbujajo nelagodje, pa vendarle imajo tudi pozitiven vpliv na družbo, sporočajo avtorji razstave Znanje brez meja, na kateri je predstavljenih 14 slovenskih znanstvenikov, inovatorjev in raziskovalcev. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je na ogled do konca leta.
»Zgodovina nas uči, da je predvsem znanje tisto, ki presega vse meje. Znanstveniki so v želji po novih spoznanjih od nekdaj potovali in se selili v različne države, tako pa smo pridobili vsi. Predstavljamo znanstvenike, ki so odšli v tujino ali pa so iz tujine prišli k nam in smo jih vzeli za svoje,« poudarja Estera Cerar, vodja in ena od avtoric razstave, ki jo je oblikoval Miha Turšič, finančno pa jo je poleg nekaj sponzorjev in donatorjev v večini podprlo ministrstvo za kulturo.
Tudi spregledani
S časovnim razponom z začetkom v 16. stoletju s Primožem Trubarjem, ki je s prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku leta 1550 postavil temelje knjižnega jezika, ki naj bi ga razumeli govorci vseh slovenskih narečij, do treh še danes živečih znanstvenikov – vesoljskega popotnika Antona Mavretiča, iskalko planetov Marijo Strojnik ter astronavtko Sunito L. Williams – so želeli pokazati, da je znanje potovalo in migriralo od nekdaj.
Po Sigmundu Žigi Zoisu (1747–1819), osrednjem slovenskem prosvetljencu, mecenu, podjetniku, mineralogu, naravoslovcu in ornitologu se imenujejo štipendije za mlade učenjake, najvišja državna nagrada za dosežke v znanosti in mineral zoisit.
Leteči človek Stanko Bloudek (1890–1959) je bil začetnik gradnje velikih smučarskih letalnic, vsestranski športnik, izumitelj in letalski pionir; po njem se imenuje najvišja slovenska nagrada za šport. Prvo skakalnico v Planici je skonstruiral sam, letalnice po svetu pa so še danes v glavnem povečana izvedba njegove skakalnice.
Stanko Bloudek je prvo skakalnico v Planici skonstruiral sam, pri njeni posodobiti pa je sodeloval z Ivanom Rožmanom. Ni je skakalnice na svetu, ki bi se v tako kratkem času tolikokrat spremenila kot Bloudkova planiška velikanka. Foto Andreja Žibret Ifko
Zapuščina nobelovcaMed nekoliko spregledanimi je Angela Piskernik (1886–1967), druga Slovenka z akademskim nazivom iz naravoslovja, botaničarka, mednarodno priznana naravovarstvenica, muzealka, predavateljica in zagovornica ženskih in narodnostnih pravic. Zaslužna je za ustanovitev Triglavskega narodnega parka in varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Po njej je planinska zveza poimenovala najvišje priznanje na področju varstva in ohranjanja gorske narave.Za predstavitev nobelovca Friderika Pregla (1869–1930), zdravnika in kemika, po katerem se imenujejo nagrade za dosežke v kemiji in sorodnih vedah, jim je uspelo pridobiti edini predmet, ki še obstaja o njem – del aparature za mikroanalizo, ki jo je podaril ljubljanski univerzi; hrani jo pedagoška fakulteta, druga polovica pa je žal izgubljena.
Elektronski mikroskop LEM 5, ki ga je Iskra izdelala leta 1969, že po odhodu Aleša Strojnika v avstralijo. Gre za naslednika uspešne serije LEM 4, ki je bila v Iskrini proizvodnji od leta 1966. Foto: Andreja Žibret Ifko
Manj znana je tudi Marija Strojnik, optična fizičarka, specialistka za infrardeče sevanje, ki trenutno predava in raziskuje v raziskovalnem centru v Leonu v Mehiki, kjer se posveča odkrivanju eksoplanetov. Njen oče Aleš Strojnik (1921–1995) je leta 1955 razvil in izdelal prvi ljubljanski elektronski mikroskop.
Anton Peterlin (1908–1993), profesor eksperimentalne fizike in raziskovalec fizike polimerov, je eden od ustanoviteljev Instituta Jožef Stefan. Ta se imenuje po raziskovalcu z umetniško dušo (1835–1893), ki se je ukvarjal z vsemi področji takratne fizike, najpomembnejši pa so njegovi prispevki k nauku o toploti in teoriji toplotnega sevanja; na tekmovanju iz znanja fizike podeljujejo Stefanova priznanja.
Čez meje Sončevega sistema
Elektroinženir France Rode (1934–2017), soustvarjalec Silicijeve doline, je vodilni izumitelj žepnega kalkulatorja HP-35. Elektrotehnik Anton Mavretič je kot sodelavec Nase razvil instrumente, ki so bili ključni za raziskovanje globokega vesolja v okviru programov Voyager 1 in 2; avgusta 2013 je kot prvi človeški predmet prešel mejo Sončevega sistema. Ta podatek je bilo mogoče pridobiti in analizirati prav z Mavretičevim instrumentom PLS.
Vsestranski pustolovec baron Anton Codelli (1875–1954) se je kot strojnik in elektrotehnik posvečal tehnološkim inovacijam, lahko se je pohvalil s številnimi patenti doma in v tujini. Velja za prvega uporabnika avtomobila na Slovenskem, rad je tudi odkrival Afriko.
Obredno pokrivalo ljudstva Konkomba, izdelano iz buče in okrašeno z rogovi, kavriji (vrsto polžev, ki so bili v Afriki plačilno sredstvo) in steklenimi obeski, iz zbirke Antona Codellija iz Slovenskega etnografskega muzeja. Foto: Nebojša Tejić/STA
Dva predmeta iz vesoljaPredstavljena sta tudi dva predmeta iz vesolja. Prvi je kombinezon Sunite L. Williams, ki ga je nosila kot poveljnica dveh odprav na Mednarodni vesoljski postaji leta 2012. Izposodili so si iz spominske sobe v Lešah pri Tržiču, od koder izvira njena družina po materi. Drugi predmet je edina knjiga Hermana Potočnika Noordunga (1892–1929), prvega vesoljskega arhitekta, Problem vožnje po vesolju – raketni motor, ki so jo ruski kozmonavti odnesli na Mednarodno vesoljsko postajo.
Ana Katarina Ziherl iz muzeja v Bistri je povedala, da so za mlade obiskovalce uredili tri kotičke: konstruktorskega, mikro in makro, povezave s predstavljenimi raziskovalci. Za učence tretjega triletja so pripravili popotni zemljevid s številkami na tleh, kjer odgovarjajo na vprašanja. Pripravljajo tudi kemijske delavnice, na katerih se bodo podali v svet sestavljanja molekul.Po besedah direktorice muzeja Natalije Polenc si želijo, da bi razstava postala del stalne zbirke v Bistri. V okviru razstave bo izšla e-knjiga ki jo bodo dopolnjevali z novimi znanstveniki. Junija bo izšla tudi tiskana različica z znanstveniki, ki so del razstave.
